Kadrovsko pomanjkanje sili delodajalce, da delovno silo iščejo tudi v države zunaj Slovenije. Če smo v preteklosti iz držav regije Adria največ delavcev pripeljali v gradbeništvo, se zdaj slika precej spreminja. Vse večje pomanjkanje je tudi v zdravstvu in predelovalni industriji.
Zato zavod za zaposlovanje kadre, ki jih pri nas skorajda ni več mogoče najti, aktivno išče v državah nekdanje skupne države. Ta teden potekajo predstavitve Slovenije in slovenskih delodajalcev po različnih mestih v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer z okoli 50 podjetji iščejo novo delovno silo.
Glavni namen dogodkov je, kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, predstaviti aktualne potrebe delodajalcev ter ob tem tujim iskalcem zaposlitve zagotoviti verodostojne informacije o delu in življenju v Sloveniji. Pri tem delavce k nam vabijo na različne načine. Tistim, ki jih zanima delo v Sloveniji, našo državo predstavljajo tudi z letakom, na katerem so navedli nekatere pomembnejše vidike dela in življenja v Sloveniji. Med drugim to, da polni delavnik traja 40 ur na teden, delodajalec pa mora zaposlenega prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Preberi še
Kje bomo dobili delavce za sanacijo, če jih že tako ni dovolj?
Pri sanaciji bodo iskani predvsem tisti kadri, ki jih na trgu dela že več let primanjkuje.
05.09.2023
"Okvirna najemnina za garsonjero v Ljubljani je med 400 in 500 evri, dvosobnega stanovanja pa med 700 in 800 evrov. Najemnine za stanovanja so v večini krajev po Sloveniji nižje za okoli 20 odstotkov," razložijo na letaku.
Ob tem so zapisali še nekatere statistične podatke, ki so očitno po oceni zavoda zanimivi za iskalce dela. Med drugim, da je povprečna cena črne kave 1,48 evra, kilogram jabolk stane 1,51 evra, kilogram sira pa 11,12 evra.
Kot so za Bloomberg Adria pojasnili na zavodu, gre za standardni nabor podatkov, ki se uporabljajo pri predstavitvah razmer za življenje in delo v posameznih državah (podobno tudi v okviru mreže Eures).
V prihodnje najbrž še v Severno Makedonijo
Prvi od štirih dogodkov s predstavitvijo delodajalcev je v ponedeljek potekal v Sarajevu, drugi pa v torek v Zenici. Sledila bosta še dogodka v Banjaluki in Tuzli. "Na dogodkih se predstavlja okoli 50 delodajalcev iz različnih dejavnosti in regij v Sloveniji. Tam potekajo skupinske predstavitve, na katerih zagotavljamo informacije o razmerah za življenje in delo v Sloveniji, pogojih in postopkih zaposlovanja tujcev, izenačenosti pravic in obravnave z domačimi delavci," so o aktivnostih odgovorili na zavodu za zaposlovanje.
Letos jeseni je za zdaj predvidena organizacija podobnih dogodkov v Severni Makedoniji.
Zanimanje za sodelovanje na dogodkih je izrazilo skupaj okoli 50 delodajalcev. Večinoma gre za velika in srednje velika podjetja, ki skupaj zaposlujejo več kot 34 tisoč delavcev, lani pa so zavodu sporočili več kot 8.100 prostih delovnih mest.
Povprašujejo po kadrih, ki jih na slovenskem trgu dela že daljše obdobje izrazito primanjkuje. Prevladujejo delodajalci s področja:
- zdravstva in socialnega varstva (poleg zdravstvenih domov tudi števili domovi starejših): povprašujejo po zdravnikih različnih specializacij (družinske medicine, medicine dela, pediatrije), zdravstvenem negovalnem osebju (bolničar negovalec, strežnik, srednja in diplomirana medicinska sestra), kuhinjskem (kuhar, kuhinjski pomočnik) in tehničnem osebju (vzdrževalec)
- predelovalnih dejavnosti (med drugimi Radeče Papir Nova, Slovenska industrija jekla, Unior, Sumida Slovenija): najbolj povprašujejo denimo po zidarjih, tesarjih, asfalterjih
- prometa in skladiščenja (Arriva): največ iščejo različne voznike, denimo avtobusa, tovornjaka, viličarja
- gostinstva (Hotel Palace Portorož): največ povprašujejo po natakarjih in kuharjih
Sodelovanje v obnovi po poplavah
Tako bodo z udeležbo na mednarodnih sejmih in samostojnimi predstavitvami na Zavodu RS za zaposlovanje skušali zagotoviti tudi delavce za izvedbo obnovitvenih del po poplavah v Sloveniji. Te iščejo tudi na mednarodnih zaposlitvenih sejmih. Pri tem poudarjajo, da bo avgusta sprejeti zakon omogočal hitrejše zaposlovanje tujih delavcev, ki bodo pomagali pri odpravljanju posledic poplav in plazov.
Ker bo odprava škode, ki je nastala po avgustovskih poplavah, po ocenah pristojnih dolgotrajna, tudi še ni v celoti znan obseg potreb delodajalcev po delavcih, je za Bloomberg Adria pojasnila vršilka dolžnosti generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Na zavodu spremljajo potrebe delodajalcev, ki iščejo oziroma bodo v prihodnjih tednih in mesecih iskali dodatne delavce za izvedbo obnove po poplavah.
Na predstavitvi bodo poseben poudarek namenili zakonodajnim novostim in drugim informacijam s področja zaposlovanja in dela tujcev, delovnih in življenjskih razmer v Sloveniji ter pomoči, ki jo lahko ponudi slovenski zavod za zaposlovanje, da bi zagotovil čim celovitejše in verodostojne informacije glede zaposlovanja in življenja v Sloveniji, kot tudi o pogojih in postopkih zaposlovanja tujcev.
Zaradi velikega pomanjkanja kadra in številnih aktivnosti na področju zaposlovanja tujcev si bodo, kot dodajajo, v prihodnje še aktivneje prizadevali zagotavljati zaposlitveno podporo delavcem migrantom ter delodajalcem, ki zaposlujejo tuje delavce in sodelujejo na naših dogodkih v tujini.