Rekordne številke, a prazne plaže? Lastniki apartmajev na Hrvaškem ne vidijo težav

Mediji in družbena omrežja so preplavljeni z informacijami o slabi turistični sezoni, napihnjenih številkah in slikah praznih plaž in ulic s Hrvaške, zato so se kolegi iz Bloomberg Adria iz Hrvaške preverili, kakšna je sezona.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je na Hrvaškem 6,7 milijona turistov ustvarilo 27,3 milijona prenočitev, kar je 16 oziroma 10 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta in štiri odstotke več kot v prvem polletju 2019. Podatki so iz istega sistema, v katerega morajo vsi najemniki prijaviti svoje goste in zanje plačati pristojbino, zato se ne zdi smiselno, da bi s številkami pretiravali.

Na Hrvaškem je registriranih 115.840 apartmajev, v njih pa je 641.511 ležišč. To je nekaj več kot leta 2019, a ne toliko, da bi lahko govorili o preplavljenem trgu. Zakaj so torej plaže prazne?

Mirko Bulić iz Hrvaške zveze združenj za nastanitve meni, da je zasedenost v državi precej dobra. "Moram pa omeniti, da je velik interes za sodelovanje v turizmu, zato se je povečalo število namestitev, pa tudi število postelj, tako na obalnem območju kot na podeželju, tako da je bila zasedenost razpršena po celotnem ozemlju in imate lahko občutek, da je na določenih destinacijah manj turistov," je pojasnil Bulić.

Bloomberg

Zagreb ima tudi v poletnih mesecih svoje čare, turisti se ne zgrinjajo več le na morje. S tem mnenjem se deloma strinja tudi Barbara Marković, predsednica Zveze družinskih nastanitev, a njene izkušnje s terena so nekoliko drugačne. Pravi, da je odziv gostov deljen, odvisno od regije. "Vemo, da Istra in Dubrovnik poslujeta dobro in sta že od predsezonskih počitnic polni. Srednja Dalmacija je imela v predsezoni veliko prostih mest, zdaj pa je v visoki sezoni 96-odstotna zasedenost," je pojasnila Marković.

Oba se strinjata, da cene niso vplivale na zasedenost kapacitet. Pričakovano, poudarjajo, so rasle skupaj s skupno inflacijo. "Cene so v nekem razponu okolja in niso drastično zvišane glede na rast življenjskega standarda in inflacijo, ki v zadnjih šestih do osmih mesecih skupaj znaša približno 30 odstotkov," je prepričan Bulić. Vendar obstajajo izjeme. "Vedno se najdejo tisti, ki so dvignili nerealne cene in (zaradi) teh  ostali videti slabi in pohlepni," pravi Marković.

Odlične rezultate turističnega prometa, ki je nad ravnjo enakega obdobja leta 2019, spremljajo rekordni finančni kazalniki. Po podatkih CNB so prihodki od tujih turistov za prvo četrtletje znašali 672 milijonov evrov, kar v primerjavi z referenčnimi prvimi tremi meseci leta 2022 predstavlja 38-odstotno rast, torej prihodke višje za 186 milijonov evrov.

*Prevedla Janja Zalar.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar