Agenda druge Trumpove administracije je bila do danes, če povzamemo, v znamenju moškega šovinizma. Predsednik in njegovi uradniki ogrožajo pravico do splava in dostop do kontracepcije, na visoke položaje postavljajo moške, ki temu niso kos (vključno s posamezniki, ki so bili obtoženi zlorab), in omejujejo uporabo besed, kot so spol, rasizem, trans, pravičnost, bipoc (black, indigenous, people of color oziroma črnci, domorodci, temnopolti) in celo ženske. Slišimo lahko predloge o priključitvah suverenih držav ter opazujemo začetek svetovne trgovinske vojne, pritisk na prepoved vojaške službe transspolnim osebam ter pronatalistični poziv podpredsednika k "več dojenčkom v Združenih državah Amerike."
Pa vendar Trump in moški v njegovem ožjem krogu – Elon Musk, JD Vance, Marco Rubio, Pete Hegseth in drugi – sami ne spominjajo ravno na tradicionalne ameriške moške arhetipe. Konservativizem stare šole v slogu Johna McCaina in Ronalda Reagana nam v spomin prikliče podobo mrkih šerifov, ki so se borili proti zločincem, s koruzo hranjenih vojakov, ki so jurišali sovražnikovemu ognju naproti, da bi rešili svojo četo, pa strogih glav družine, ki so skrbeli za svoje žene in otroke. Čeprav so te vrednote lahko pokroviteljske in zatiralske, so hkrati vzbujale tudi občutek dostojanstva, časti in odgovornosti – pričakovanja, da se morajo moški upirati nasilnežem, govoriti resnico, ščititi svoje skupnosti in prevzemati odgovornost za svoja dejanja.
Zdi se, da je te poglede nadomestila nova, kaotična vrsta moškosti, ki izhaja iz obsežne spletne pokrajine, znane kot manosfera. Med svojo kampanjo je Trump spretno dvoril spletnim junakom, ki jim sledijo mladi moški: Joeju Roganu, skupini Nelk Boys, Loganu in Jaku Paulu, Adinu Rossu. Po spletu so krožili posnetki, v katerih Tucker Carlson Trumpa na bizaren način imenuje "očka", Ameriko pa "poredna deklica", ki jo je treba "krepko našeškati". Dokaze o Trumpovi možatosti je še okrepila povsod prisotna fotografija, na kateri je kljubovalno dvignil pest, potem ko ga je ustrelil ostrostrelec. Ni odveč omeniti, da so strelca pozneje opisali kot zmedenega in osamljenega 20-letnika, ki naj bi ga v srednji šoli ustrahovali – vse to pa so pogoste značilnosti fantov, ki veliko časa preživijo na spletu.
Moškost, ki je zakoreninjena v mačistični drži in se zanaša na potrditev alfa moških, je vedno krhka. Zanjo je značilno nenehno tekmovanje za položaj, spoštovanje ter podrejanje moči. Takšna identiteta ni stabilna in odrasla, marveč otročja in nestanovitna. Trump vlada svetu, ne zmore pa obvladovati lastnih čustvenih izbruhov. Njegov politični notranji krog se klanja njegovim kapricam, že v naslednjem trenutku pa jih agresivno obsoja. Moški direktorji, med katerimi številni močno vplivajo na to, kako se povezujemo in komuniciramo, sledijo Trumpovemu zgledu in pozabljajo na svoje pretekle zaveze bolj vključujočim vrednotam, vse v skladu s predsednikovo kampanjo proti načelom DEI (vključevanje, enakost in raznolikost). Ko je Mark Zuckerberg, po novem telesno izklesani izvršni direktor družbe Meta Platforms, med gostovanjem v Roganovem podkastu izjavil, da so družba in korporacije "kastrirane" in so se oddaljile od "moške energije" ter da bi bilo dobro, če bi kultura "malo bolj pozdravljala agresijo", je naletel na vsesplošen posmeh; številni so posumili, da ga je k uboganju z grožnjami prisilil prav Trump.
Bloomberg Businessweek
Model negotove moškosti pa ni edini, h kateremu mladi moški stremijo. Obstajajo tudi alternativne vizije, ki dopuščajo, da je lahko moškost širše opredeljena in zdrava ter da enakost spolov in pravice marginaliziranih ljudi koristijo tudi moškim in fantom, saj jih te osvobajajo norm in pričakovanj, ki omejujejo njihov potencial in človečnost. Takšne vizije je mogoče najti celo na spletu.
Ko se je prvo Trumpovo obdobje ravno začenjalo, sem izdala knjigo z naslovom Fantje: Kaj pomeni postati moški (Boys: What It Means to Become a Man). Bila sem mati najstnika in novinarka, ki se je večino kariere ukvarjala z vprašanji spola, vendar sem se pri tem osredotočala predvsem na dekleta in ženske. Ko sem opazovala, kako se moj sin razvija, me je zanimalo, kako se nanj in na njegove prijatelje prenašajo družbena in kulturna sporočila o moškosti ter kako so ta sporočila oblikovala njihovo identiteto, samozavest in počutje. Izraz manosfera se je takrat večinoma še vedno nanašal na obrobje interneta: 4Chan, pornografske strani, temni splet. Vključeval je posameznike, kot je Elliott Rodger, 22-letni incel, ki je leta 2014 v Kaliforniji ubil šest ljudi, za seboj pa pustil videoposnetek na YouTubu in manifest, v katerem je govoril o svoji želji po kaznovanju žensk, ker so ga te zavračale, in po maščevanju spolno privlačnim moškim, ki jih je preziral. Na novo osnovano gibanje #MeToo je spremenilo smer pogovorov o mizoginističnem nasilju in nadlegovanju ter pripomoglo k temu, da se je nekaj odmevnih serijskih prestopnikov, kot sta Harvey Weinstein in Bill Cosby, končno soočilo s posledicami svojih dejanj. Vse to pa je izzvalo tudi vse glasnejše odzive in ugovore. Vsaki pošteni in utemeljeni kritiki enega od moških ali sistemskega seksizma je sledil vzklik "Ne vsi moški".
Nato pa se je pandemija polastila generacije mladih moških, ki so bili že tako veliko na spletu, ter njihovo prisotnost na družbenih medijih, aplikacijah in platformah za prenos vsebin in igre na srečo ponesla na novo raven. Med izolacijo doma so ti kanali v njihovih očeh odigrali še močnejšo vlogo virov povezovanja, odvračanja pozornosti in zabave. Do leta 2023 je po podatkih poročila o stanju ameriških moških, ki ga je pripravila skupina Equimundo (neprofitna organizacija, ki spodbuja zdrave ideje o moškosti in sodeluje s fanti in moškimi z namenom preprečevanja nasilja), skoraj polovica mladih moških, starih od 18 do 23 let, svoje spletno življenje označila kot bolj zanimivo, izpolnjujoče in pomembno za njihovo osebnost kot njihovo življenje onkraj spleta. Dve petini anketirancev je dejalo, da zaupajo spletnim osebnostim, kot je Andrew Tate, ki širi mizogine ideje in je bil obtožen posilstva, trgovine z ljudmi in nasilja nad intimni partnericami (sam te obtožbe zanika).
Nevarnost manosfere se od spletnih sfer iz preteklosti razlikuje po njeni ozki osredotočenosti in neznanskem vplivu. Prisotna je prav povsod in na mlade moške preži prek mreže algoritmov, ki jih lahko od preprostega iskanja nasvetov za osebni napredek pripeljejo do spremljanja vedno bolj mizoginih, zavajajočih in zarot polnih vsebin. Ustvarjalci izkoriščajo algoritme, ki najbolj izpostavljajo ekstremne in senzacionalistične objave, pri čemer je dobiček povezan s povečanjem odziva. Bolj nezaslišana je vsebina, večja je verjetnost, da jo bodo uporabniki promovirali in razširjali. Manosfera je svoj srd usmerila tudi na gibanje #MeToo in woke kulturo.
A tisti čar manosfere, ki na prvo žogo pritegne fante, zlasti tiste, ki so ranljivi in na katere je mogoče vplivati, običajno ni sovražnost ali bes, marveč želja po povezanosti, prijateljstvu in nasvetih v slogu starejšega brata o stvareh, kot so zmenki, družinske težave, finance ali delo na sebi. Vse to je v popolnem nasprotju s stereotipom, da so fantje neobčutljivi in nagnjeni k agresiji ter da niso v stiku z lastnimi čustvi. Kopica empiričnih raziskav kaže prav nasprotno: imajo kompleksna čustva, ki jih želijo izraziti, in prijateljstvo potrebujejo prav tako kot dekleta. V svoji knjigi Deep Secrets iz leta 2013 se je psihologinja Niobe Way z univerze v New Yorku pogovarjala z več sto mladimi moškimi iz vseh vrst socialno-ekonomskih okolij in odkrila, da sta med fanti prisotni intenzivna intimnost in želja po globokih prijateljstvih. Ko sem med lastnim raziskovanjem obiskala šolsko zborovanje, me je približno 12 let star fant vprašal, kako naj se sooči z vsemi svojimi občutki. "Bojim se," je rekel, "da jih, potem ko jih potisnem globoko vase, ne bom mogel nikoli več najti."
Fantje potrebujejo svoje pribežališče: njihovi starši so izgoreli in tudi sami preveč časa preživijo na spletu. Svet se na kratek rok sooča z morebitno recesijo, dolgoročno pa se približuje okoljskemu kolapsu. Kako naj torej mladi ne bi občutili obupa ter skupnosti in povezave poiskali kjerkoli, kjer sta na voljo? To si fantje še zlasti težko poiščejo, saj se v naši kulturi na novo ukoreninjajo stare družbene norme, ki zavračajo občutja fantov, jih kaznujejo za ranljivost in jim govorijo, naj "bodo dedci".
Za veliko večje število mladih moških so digitalni prostori odločilnega pomena pri vzpostavljanju pozitivnih povezav, saj lahko z njihovo pomočjo najdejo prijatelje, komunicirajo s sorodniki iz drugih držav, spremljajo novice in zabavne vsebine, organizirajo aktivistična gibanja, sodelujejo v igrah z več igralci, objavljajo videoposnetke in komentirajo popularno kulturo. Mladim iz marginaliziranih skupin, kot so otroci iz skupnosti LGBTQ, splet zagotavlja tudi odrešilno povezavo s prijatelji in vire socialne podpore, ki je v svoji lokalni skupnosti morda ne najdejo. Digitalni prostori niso monoliti – kot tudi vsi fantje v teh prostorih ne spremljajo mizoginih vsebin. Raziskava marketinške agencije Goat je pokazala, da četrtina mladih moških v ZDA spremlja modne vplivneže; skoraj 30 odstotkov se jih ukvarja s filmom, gledališčem ali igro. Veliko število mladih moških spremlja tudi ženske in nebinarne vplivneže, ki objavljajo vsebine o najrazličnejših temah, kot so hrana, komedija in zdravje.
Enakost spolov ni igra, v kateri bi korist za nekoga pomenila škodo za drugega. Mladim ženskam lahko omogočimo pravice in priložnosti, hkrati pa podpremo tudi blaginjo mladih moških, ne da bi nas pri tem zajela obsežna moralna panika zaradi spletne kulture ali bi se zatekali k drastičnim ukrepom, kot so prepovedi pametnih telefonov. Žaljenje in zavračanje spletnih okolij, ki mladim moškim veliko pomenijo, ne bo nikoli obrodilo sadov. Mladim moškim bi lahko namesto tega poskusili ponuditi tisto, kar jim manosfera obljublja, nikoli pa dejansko ne zagotovi: skrb, dober nasvet, povezanost in tehtne razloge za vero v njihovo pozitivno prihodnost.
Kako mladi moški gledajo na ženske – in nase
Ni skrivnost, da se moški pogledi na ženske močno razlikujejo glede na demografsko skupino – in da se je Trumpovo uspešno dobrikanje moškemu občinstvu novembra odrazilo v glasovih, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Preseneti pa nas lahko dejstvo, da se številni mlajši in liberalni moški strinjajo z nekaterimi izjavami, ki odražajo nekoliko zastarela prepričanja o vlogah spolov doma in na delovnem mestu. A po drugi strani se zdi, da večina moških za svoje težave ne krivi žensk. Raziskovalci s pomočjo tovrstnih vprašanj opredeljujejo stališča moških glede na najbolj omejevalne poglede na moškost – ali, povedano drugače, kako zelo so ujeti v "kalup moškosti".
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...