Robot me je nadomestil. Bo plačeval tudi davke?

Vse več procesov in storitev se robotizira. Ob izzivih demografije in z njimi povezanih težavah se je pojavila pobuda, da bi obdavčili robote, ki nadomeščajo ljudi. O tej ideji se je začelo govoriti tudi v Sloveniji. Ali je davek na robote sploh realna možnost?  

Pokojninske blagajne vse več držav so pod čedalje večjim pritiskom. Zato ne preseneča, da politika išče rešitve za to težavo; ena od idej, ki so jo omenjali tudi v Sloveniji, je davek na robote. Ideja ni nova, pojavila se je marsikje; a korak k njeni uresničitvi je storila le ena država. 

Jutranja kava, ki zadiši iz kuhinje, še preden odprete oči. Robot, ki posesa in pomije tla, ko ste v službi. Še vedno sami zalivate rože? Tudi to delo lahko prepustite pametnim napravam, ki bodo poskrbele, da rože nikoli več ne bodo premalo ali preveč zalite. Roboti so postali del vsakdana številnih gospodinjstev, marsikje so dobili celo imena in postali skoraj polnopravni člani družine. Tudi na delovnih mestih je robotov vse več. Roboti ne potrebujejo bolniške odsotnosti ali časa za malico in ne hodijo na dopust. Čeprav se morda ne zdi tako, je Slovenija med najnaprednejšimi državami pri robotizaciji proizvodnje. Podatki iz poročila World Robotics za leto 2022 kažejo, da je imela Slovenija v predelovalni industriji 249 robotov na deset tisoč zaposlenih. S tem se je na globalni lestvici uvrstila na visoko deseto mesto, pred Švico, Dansko, Nizozemsko in Italijo. Drugih držav regije Adria na seznamu nismo našli. Največ robotov na deset tisoč zaposlenih imajo v Južni Koreji, kar tisoč, sledi Singapur s 670. V precejšnjem zaostanku sta s 400 roboti na deset tisoč zaposlenih Japonska in Nemčija. Preostale države v regiji so se odrezale precej slabše. V Bosni in Hercegovini so imeli po podatkih Mednarodnega združenja za robotiko dva robota na deset tisoč zaposlenih, v Srbiji devet, na Hrvaškem pa 11. Za Severno Makedonijo združenje nima podatkov.  

Ena od industrij, ki se v zadnjih letih pospešeno robotizirajo, je avtomobilska, saj brez tega ne more biti več konkurenčna na mednarodnem trgu. Tudi Revoz, edini slovenski avtomobilski proizvajalec, tu ni izjema – od prvih projektov, ko so uvajali robotizacijo za model Clio II v 90. letih, so prišli do visoke stopnje avtomatizacije, ki pa se razlikuje od oddelka do oddelka. Zato je tudi težko odgovoriti na vprašanje, koliko zaposlenih so v hčerinski družbi francoskega Renaulta zamenjali roboti, saj se je proizvodnja v zadnjem desetletju korenito spremenila.

Na oddelku spajanja karoserije, kjer dosegajo 95 odstotkov izvedbe dodane vrednosti s pomočjo robotov, danes deluje več kot 600 robotov. Ti nadomeščajo človeško delo, vendar predvsem pri procesih, kjer človek zaradi zahtev procesa – natančnost, kakovost, hitrost – ne more ali ne sme več izvajati operacij. A roboti še vedno ne morejo sami opraviti vsega dela. S tablicami jih upravljajo zaposleni. Čeprav roboti opravijo težko delo, morajo biti delavci bolj izobraženi kot pred desetletji, saj morajo pridobiti nova znanja, povezana z uvajanjem, upravljanjem in vzdrževanjem novih procesov. Slovenija je, ocenjujejo v Revozu, v zadnjih letih pomembno razširila šolsko mrežo, ki daje možnost izobraževanja tehnološko visoko usposobljene delovne sile, kljub temu pa gospodarstvu še vedno ni vedno na voljo sorazmeren dotok potencialnih zaposlenih.  

Rešitev za prazno pokojninsko blagajno 

Robotizacija ni le priložnost za povečanje proizvodnje in učinkovitosti delovnih procesov, temveč tudi za polnjenje pokojninske blagajne. Številne države se sprašujejo, kako ob staranju prebivalstva zapolniti vse bolj prazno vrečo, iz katere se izplačujejo pokojnine. Morda se na prvi pogled zdi nenavadna, a ideja je vse prej kot nova – če bo zaradi robotov manj zaposlenih, ki plačujejo davke, mar ne bi bilo treba obdavčiti tudi robotov?  

Osnovna ideja davka na robote je, da se izdatneje obdavčijo podjetja oziroma pravne osebe, ki z avtomatizacijo oziroma robotizacijo proizvodnje ukinjajo delovna mesta. Če se bo namreč zaradi robotizacije povečala brezposelnost, se bo zmanjšala tudi osnova za plačilo dohodnine in prispevkov za socialno varnost, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ravno državni sekretar na tem ministrstvu Dan Juvan je pred časom dvignil nekaj prahu, ko je med možnostmi, s katerimi bi reševali pokojninsko blagajno, omenil davek na robote.  

Davek na robote je ena od tem, o katerih bi se morali po mnenju ministrstva pogovoriti v okviru pokojninske reforme, ki bo nujna v prihodnjih letih. Dolgoročna javnofinančna vzdržnost javne pokojninske blagajne bo namreč odvisna tudi od novih virov. V Revozu so se komentarja ideje o obdavčitvi robotov vzdržali.  

Južna Koreja in Bill Gates za obdavčitev robotov  

Južna Koreja, tehnološko najnaprednejša država na svetu, je kot prva in doslej tudi edina država leta 2017 napovedala uvedbo davka na robote, da bi pomirila strahove, da bodo roboti prevzeli delovna mesta ljudem, kar pripeljalo do množičnega odpuščanja. A pri tem je treba poudariti, da se država ni odločila za neposredno obdavčitev tistih podjetij, ki uporabljajo robote, temveč je znižala davčne olajšave, ki so bile pred tem namenjene spodbujanju investicij v robotiko. 

Eden večjih zagovornikov uvedbe davka na robote je ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Prepričan je, da bi morale vlade uvesti davek na uporabo robotov, s prihodki pa financirati prekvalifikacijo tistih delavcev, ki izgubljajo delovna mesta. "Če delavec z delom v tovarni zasluži 50 tisoč dolarjev, je njegov prihodek obdavčen. Če robot opravi isto delo, bi lahko pričakovali, da bi podobno obdavčili robota," je prepričan. A do uresničitve ideje je, se zdi, še daleč, saj se pojavlja veliko pomislekov o tem, kako bi uresničili idejo in pri podjetjih preverjali, v kolikšnem obsegu so bili določeni proizvodi narejeni z uporabo robotov in koliko zaposlenih so ti nadomestili.  

Strel v koleno 

V Sloveniji avtomobile v Revozu sestavljajo tudi roboti japonskega podjetja Fanuc, ki dobavlja komponente avtomobilski industriji po vsem svetu. Vodja tehnične podpore prodaje in ključnih kupcev v podjetju Fanuc Adria v Sloveniji Franc Žaberl je prepričan, da bi bila uvedba takšnega davka strel v koleno, saj kljub visoki stopnji robotizacije v državi ni dovolj spodbud za avtomatizacijo proizvodnje. Prav kapitalska in tehnološka podhranjenost nekaterih podjetij zavirata večjo robotizacijo. Po njegovem mnenju je treba podjetja spodbujati k robotizaciji, ne pa obremenjevati z dodatnimi davki. "Uspešna avtomatizacija in robotizacija bosta mnogo učinkoviteje povečali bruto domači proizvod in s tem prihodke v pokojninsko blagajno."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar