"Expo 2020 se je raztezal v nedogled in za obisk vsakega paviljona bi zagotovo potrebovali sedem dni," se spominja Maja iz Čačka, ki se je po naključju znašla v Združenih arabskih emiratih. Kljub temu o svojem obisku še vedno z veseljem govori, saj se je na svetovni razstavi počutila dobrodošlo. Poseben vtis so pustila praznovanja državnih dnevov sodelujočih držav – kdor koli je tistih šest mesecev lahko pred svojim paviljonom priredili proslavo – tako se je igralo užiško kolo na dan državnosti pred srbskim paviljonom.
Čeprav je bila prva asociacija Dubaj, Srbija ni dobila organizacije svetovne razstave, temveč specializirano razstavo, obe pa se organizira pod okriljem Mednarodnega urada za razstave (Bureau International des Expositions ‒ BIE).
Svetovne razstave praviloma trajajo šest mesecev, velikost celotnega prostora za takšen dogodek pa ni omejena. Tako bo na primer v Osaki leta 2025 expo potekal na 155 hektarjih, v Dubaju se je raztezal na 440 hektarjih in v Milanu leta 2015 so mu namenili 110 hektarjev.
Preberi še
Srbija bo leta 2027 gostila specializirano razstavo Expo
Srbija največ glasov dobila v vseh štirih krogih glasovanja na generalni skupščini Mednarodnega urada za razstave.
21.06.2023
V primeru Srbije, tj. Expo 2027, razstavni prostor praviloma ne bi smel presegati 25 hektarjev, čeprav ima Beograd nekoliko ambicioznejše načrte, saj naj bi se v glavnem mestu Srbije skupni razstavni prostor razprostiral na 113, razstavni prostor pa na 83 hektarjih. V nasprotju s svetovno razstavo država gostiteljica zgradi vso infrastrukturo, vključno s paviljoni, ki jih nato udeleženci uredijo po svojih željah.
"Beograd bo leta 2027 središče sveta, v našo regijo bodo prišla podjetja in obiskovalci, ki še nikoli niso bili tukaj, spoznali nas bodo, spoznali bodo Beograd," je dejal predsednik srbske gospodarske zbornice (PKS) Marko Čadež v intervjuju za Bloomberg Adria TV kmalu po zmagi Srbije na generalni skupščini BIE 21. junija v Parizu. Čadež je še omenil, da se je PKS dogovorila za strateško sodelovanje z dubajsko gospodarsko zbornico.
Expo 2027 bo poleg tega vplival na celotno gospodarstvo regije, je dejal predsednik PKS, pri čemer omenja dva in pol milijona obiskovalcev, prihod novih podjetij, ki bodo prinesla nove posle in sodelovanja. "Expo Beograd 2027 bo Beogradu in Srbiji prinesel številne koristi. To vključuje pritok denarja, investicij, ki se bodo večkratno povrnile, razvoj turizma in gostinstva, ustvarjanje novih delovnih mest, višje plače v vseh teh sektorjih in splošno gospodarsko rast," dodaja Danka Selić, direktorica Begrajskega sejma.
Ekonomski učinek in priprava
Skupni ekonomski učinek je ocenjen na 1,1 milijarde evrov (ocenjeni neposredni ekonomski učinek je 600 milijonov evrov, ocenjeni posredni ekonomski učinek pa 500 milijonov evrov), pravi Selić, ki je tudi član delovne skupine, ki jo je oblikovala srbska vlada.
Kot dodaja Aleksandar Radivojević, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu, bi moral od expa največ pridobiti gradbeni sektor, a poudarja, da ta ni odvisen od uspeha sejma, saj bodo veliki gradbeni projekti morali biti končani šest mesecev pred razstavo.
Kot so sporočili državni organi, naj bi bila pred razstavo izvedena večja infrastrukturna dela v vrednosti 12 milijard evrov. Zgolj naložbe v razstavni prostor naj bi nanesle okoli 300 milijonov evrov.
Prostori za Expo 2027 so le en del gradbenih del. Organizatorji so namreč predvideli tudi nov nacionalni stadion, 1.500 stanovanjskih enot in poslovne prostore, vse skupaj na 212 hektarjih površin. V naslednjih štirih letih naj bi v Srbiji uradno odprli železniško postajo Prokop, novo avtobusno postajo pa leta 2025.
Tam, kjer bo potekal expo, bodo hoteli ter stanovanjski in sorodni objekti, številne restavracije in kavarne, načrtujejo pa tudi nova križišča za lažji dostop. Natančneje, zgradili bodo štiri nove prometnice. Kot je junija dejal srbski finančni minister Siniša Mali, bosta gradnja kompleksa svetovne razstave in beograjskega metroja dva največja gradbena projekta v tem delu Evrope.
Vse to naj bi skupaj z razstavo leta 2027 prispevalo k turistični ponudbi države. Kot je dejal ekonomist Radivojević, bi moral celoten storitveni sektor imeti koristi od prihoda velikega števila obiskovalcev prav zato, ker lahko tovrstni dogodki pritegnejo veliko število tujih turistov.
BIE
Po ocenah naj bi v Srbijo na Expo 2027 prišlo dodatnih 2,6 milijona turistov, skupno število obiskovalcev razstave pa naj bi doseglo štiri milijone. Srbija je lani imela 3,9 milijona prihodov turistov, vendar so v to vključeni domači turisti, medtem ko na Expo prihajajo predvsem tujci.
A organizacijo razstave kljub okrevanju turizma spremljajo tudi tveganja. Radivojević poudarja, da bo morala Srbija Expo 2027 pripraviti v veliko bolj zapletenih razmerah kot na primer Kazahstan, ki je specializirano razstavo Expo organiziral leta 2017.
"Novica o organizaciji razstave expo za Srbijo je vsekakor pozitivna, vendar je trenutno pozitivna le v smislu prepoznavanja odprtosti države in sposobnosti organizacije takega dogodka," pravi omenjeni ekonomist. "Vsak drug pozitivni učinek je treba zaslužiti, tveganja pa so velika. Čeprav upamo na skorajšnji konec krize, ki jo vidimo v inflaciji in krizi življenjskih stroškov, bodo trenutni geopolitični in gospodarski dogodki v prihodnjih nekaj letih ustvarili zelo turbulentno in negotovo okolje," dodaja.
Če bo Srbija znala izkoristiti ta dogodek, je po njegovem mnenju rezultat lahko krepko boljši od pričakovanega, tako gospodarsko kot geopolitično.
"Pomembno vprašanje je, ali bodo tovrstne naložbe izkoristili za razvoj gospodarstva in predvsem sektorja malih in srednje velikih podjetij z obvezno dodelitvijo dela dejavnosti temu sektorju, kot se je to dogajalo ob organizaciji razstave v Dubaju, ali bo država gradnjo kompleksa dodelila enemu podjetju, s čimer bi bil vpliv na razvoj gospodarstva bistveno manjši. Veliko je takšnih vprašanj, ki bodo opredelila uspeh tega dogodka in njegov vpliv na gospodarstvo," pravi Radivojević.
Eden od segmentov, ki še posebno kliče po naložbah pred prihodom dodatnih 2,6 milijona turistov, je hotelirstvo. Danes je v Beogradu 119 kategoriziranih hotelov z nekaj več kot 7.600 namestitvenimi enotami, tj. s približno 10.580 posteljami. Te zmogljivosti ne zadoščajo za sprejem pričakovanega števila turistov v letu 2027, vendar bi lahko več načrtovanih velikih hotelov v Novem Beogradu, skupaj z napovedanimi apartmaji v Surčinu, izkoristili za namestitev velikega števila ljudi.
Poleg gostincev in hotelov bi moral od razstave precej pridobiti tudi nacionalni letalski prevoznik Air Serbia. A v nasprotju s hotelirstvom, kjer je za namestitev gostov v štirih letih treba še veliko zgraditi, Air Serbia aktivno širi svoje zmogljivosti.
Pomen regionalnega sodelovanja
Razstava v Beogradu ni pomembna le za Srbijo, ampak celotno regijo. "Expo je pravzaprav promocija države in regije," meni Mirsad Jašarspahić, predsednik Gospodarske zbornice Federacije BiH. "Vse države poskušajo urediti svoj paviljon in vse aktivnosti okoli paviljona, da bi državo in regijo prikazale kot odprto za inovacije, za prihodnost, za raziskovanje. V Dubaju smo lahko videli, kaj so pokazali primeri uspešnih podjetij, s katerimi se predstavijo vlagateljem, dobaviteljem in drugim potencialnim partnerjem," dodaja.
Jašarspahić pravi, da je Expo 2027 odlična priložnost za predstavitev držav regije, ki so podpisale srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA).
"Za nas iz Bosne in Hercegovine bo to še posebno pomemben expo. Zaradi bližine si bodo ljudje in podjetja zlahka organizirali obisk razstave, ko bo to zanje najbolj zanimivo glede na njihovo zasedenost," dodaja.
"Regionalna gradbena operativa bo imela med gradnjo veliko priložnosti," pravi Jašarspahić. "BiH se je izkazala kot država, ki ima zelo pomembno gradbeno operativo in lahko izvede velike projekte. Vem, da to velja tudi za Srbijo, a tudi to je področje sodelovanja, ki se lahko odpre zaradi expa," navaja.
Hrvaška gospodarska zbornica (HGK) meni, da je Expo 2027 priložnost za nadaljnjo krepitev blagovne znamke Hrvaške, njene inovativnosti in ključnih industrij.
"Tovrstne razstave so pomembne, saj bodo hrvaški gospodarstveniki imeli možnost organizirati dvostranska srečanja s potencialnimi partnerji iz vsega sveta." Dodatna prednost je zagotovo geografska bližina, za katero verjamejo, da bo prispevala k odzivnosti in obiskanosti podjetij, so sporočili iz HGK.
Kaj bo vseboval Expo 2027 v Beogradu?
- Sedem pravokotnih hal, velikih od 9 do 11 tisoč kvadratnih metrov. V njih bodo glavni notranji moduli paviljona Expo 2027.
- Stavba v središču bo imela glavni javni vhod in spremljajoče prostore, interne in zunanje dvorane/konferenčne prostore, prostore VIP in pisarne za splošno upravo.
- Osem glavnih stavb bo postavljenih ena poleg druge ob osrednji promenadi. Predvidena širina promenade je 40 metrov.
- Po ozelenjeni promenadi bo potekal vodni kanal. Zraven bodo počivališča in pop-up kioski, ki bodo olajšali premikanje med dvoranami.
- Okrogli trg, znotraj katerega bo Narodni paviljon Srbije, bo osrednja točka in bo na koncu del osrednje promenade.
- Urejena in pokrita krožna pot bo uokvirila glavni paviljon in osrednje jezero tik pred osrednjim zunanjim amfiteatrom, kjer bo potekala cela vrsta športnih, glasbenih in zabavnih aktivnosti.
Predsednik Zveze gospodarskih zbornic Severne Makedonije Trajan Angelovski pravi, da je privilegij imeti takšen sejem v soseščini. "To je pomembno za številne sektorje, zlasti za turizem," je dodal. Angelovski verjame, da bo celotna regija to priložnost izkoristila na najprimernejši način.
Temu mnenju pritrjuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. "Informacij in pričakovanj srbske strani glede razstave Expo 2027 še nismo prejeli. Časa do avgusta 2027 je še dovolj, prioritete in pristop do razstave pa se lahko še prilagodijo takratnim razmeram," poudarjajo iz Ljubljane.
Po expu: Zaragoza je zacvetela urbanistično, Yeosu pa turistično
Jašarspahić pravi, da so nekatere države izkoristile svetovno razstavo za grajenje novih centrov, so pa tudi takšne, ki tega niso naredile in so pozneje prostore, zgrajene za ta dogodek, izpraznili. Kakšna je bila usoda zadnjih treh expov?
Zadnji expo je potekal v Astani v Kazahstanu. Po načrtu naj bi to postal komercialni prostor za podjetja in startupe ter finančno središče države, s čimer naj bi se Kazahstan do leta 2030 uvrstil med 30 najrazvitejših držav na svetu. Po raziskavi centra CABAR, ki je bil ustanovljen v okviru Inštituta za poročanje o vojni in miru, so nekdanji paviljoni v Astani precej prazni, zlasti ob delavnikih. Tisti, ki se odločijo za obisk, lahko obiščejo Muzej energije prihodnosti ali izkoristijo eno od namenskih mest za selfije.
Expo 2027 Beograd
"Od expa so ostali le sejemski kompleks, nov letališki terminal in nove avtobusne linije," je za CABAR povedal analitik Ainur Omar, ki meni, da bi denar lahko bolje porabili. Kljub temu Omar verjame, da je Expo pripomogel k temu, da je več Kazahstancev prvič obiskalo prestolnico. Hkrati je to del težave, saj tuji gostje niso bili zainteresirani za obisk Kazahstana, številni domačini pa so se pritoževali, da so bili prisiljeni kupiti drage vstopnice za razstavo.
Vendar pa je lokacija expa postala zelo znana po eni stvari: fotografiranju mladoporočencev.
Pred Astano je specializirana razstava potekala v južnokorejskem mestu Yeosu, kjer je bil en del infrastrukture uporabljen, velik del pa sameva. Južna Koreja je že imela slabo izkušnjo z infrastrukturo, namenjeno expu. Kompleks, zgrajen za razstavo leta 1993 v Daejeonu, je leta propadal, dokler ni bil pred osmimi leti končno porušen.
V obalnem mestu z manj kot 300 tisoč prebivalci se vse zdi preveč razvito za majhno mesto, je leta 2019 za The Korea Times poročal Jon Dunbar. Yeosuju je uspelo razviti turizem in številne nekdanje paviljone so preuredili v hotele, v mogočnem Mednarodnem paviljonu so zdaj igralnice in muzej plišastih medvedkov. Po drugi strani so deli kompleksa postali priljubljene turistične atrakcije: tu je žičnica, velik akvarij z belimi kiti in bajkalskimi tjulnji. Pod črto Yeosu zdaj gosti veliko več turistov kot pred razstavo.
Pred Expom 2008 je Zaragoza v Španiji izkoristila priložnost za razvoj dela mesta Ranias, ki do takrat sploh ni bil urejen in je pozneje postal sestavni del arhitekture mesta na Ebru. Kot je povedala Amparo Morant Ramiro za Arquitectura y empresa, je bilo vse, kar je expo prinesel v Zaragozo, že tam pred samo razstavo: oba dela mesta je povezal Millennium Bridge, ki je razbremenil center, številne začete projekte pa so zaradi expa dokončali hitreje, podaljšali so mestno promenado in razširili letališki terminal.
Ekonomsko prireditev v Zaragozi ni bila dobičkonosna, saj so bili prihodki ocenjeni na 254 milijonov evrov, infrastruktura za expo pa je stala okoli 1,2 milijarde evrov. Zaragozi tako kot Astani ni uspelo pritegniti velikega števila tujih turistov, ampak so prihajali predvsem domačini.
Beograd po expu
"To, kar je ključno, ni povezano s samo razstavo, ampak z inteligentnim načrtovanjem razstavnega prostora z namenom njegove uporabe in maksimalne izkoriščenosti po razstavi. Tu menim, da bo glavna težava," pravi Bojan Zečević, profesor na beograjski ekonomski fakulteti. Dodaja, da načrt nove lokacije za Expo 2027 vključuje tudi nastanitvene zmogljivosti in morebitno preureditev v stanovanjsko naselje po koncu dogodka.
Zečević meni, da cilj takega dogodka ni dobiček, ampak izboljšanje ugleda države gostiteljice.
Katera mesta je premagal Beograd?
Za Expo 2027 je Beograd tekmoval z Bloomingtonom iz ZDA (zvezna država Minnesota), znano tajsko turistično destinacijo Phuket, špansko Malago in mestom San Carlos de Bariloche iz Argentine.
V zadnjem krogu glasovanja na generalni skupščini Mednarodnega urada za razstave v Parizu se je glavno mesto Srbije pomerilo z Malago. Na koncu je Beograd dobil 81 glasov, Malaga pa 70.
Predlagane teme razstave mest v ožjem izboru:
Bloomington (ZDA) ‒ Zdravi ljudje, zdrav planet
Phuket (Tajska) ‒ Prihodnost življenja: harmonično življenje, delitev blaginje
Málaga (Španija) ‒ Era urbanizma: na poti k trajnostnemu mestu
San Carlos de Bariloche (Argentina) ‒ Narava + tehnologija = trajnostna prihodnost za človeštvo
Beograd (Srbija) ‒ Igre za človeštvo ‒ šport in glasba za vsakogar
Članek je nastal v sodelovanju z Marijano Avakumović in Branislavom Uroševićem – Bloomberg Adria.
.webp){kind=icon}
