Kako se ameriška Tesla prebija v rodne kraje Nikole Tesle

Če je v 90. letih McDonald'sov hambuger Big Mac ponazarjal prihod globalizacije, so Teslini avtomobili danes znanilci sprememb in prihoda elektromobilnosti. Kdo vozi Teslo v regiji? 

Nikola Tesla, mož svetlobe in čuvaj elektronov, je bil eden največjih izumiteljev vseh časov; v svet je ponesel genialnost, zamisli, patente in napredek. Približno 80 let kasneje se ime Tesla v regijo Adria vrača v malce drugačni obliki – kot električni avtomobil, ki naznanja prodor električne iskrice v vozila. Če je v 90. letih McDonald'sov hambuger Big Mac ponazarjal prihod globalizacije, so Teslini avtomobili danes znanilci sprememb in prihoda elektromobilnosti.

Big Mac je danes sinonim za hamburgerje, nekaj povsem običajnega, njegovo naročilo pa je v večini držav sveta preprosto in povsem samoumevno. Glede nakupa Tesle marsikje to še ne velja. Podjetje Tesla je – tako kot Nikola Tesla – pod soje žarometov stopilo v Združenih državah Amerike (ZDA), od koder se v regijo Adria širi počasi. Prodaja električnih avtomobilov v regiji zaostaja. Največ so jih registrirali na Hrvaškem in v Sloveniji, vendar še vedno občutno manj kot v državah zahodne Evrope. Preverili smo, kdo v regiji vozi Teslo, kako so jo kupili in po kakšni ceni. 

Tesla v Makedoniji način druženja

Slavčo Pop Goševski je eden prvih Makedoncev, ki je v državo uvozil Teslo. Svojo izkušnjo je delil z novinarji Bloomberg Adria. Triintridesetletnik iz mesta Resen, ki se nahaja na jugozahodnem delu Severne Makedonije, dela za podjetje s področja informacijske tehnologije in pozna praktično vse, ki v Severni Makedoniji vozijo Tesle. Z njihovimi lastniki je stalno v stiku; večinoma gre za mlajše ljudi. Ker v Severni Makedoniji ni uradnega prodajnega salona oziroma distributerja, je deset Makedoncev Teslo kupilo kar prek spleta. 

lastni arhiv

 

Večina avtomobil naroči iz Nemčije. Ker je lastnikov malo, se med seboj poznajo, družijo in izmenjujejo svoje izkušnje. Zakaj je Pop Goševski izbral prav Teslo? O zmogljivosti avta je precej prebral, preizkusil ga je pri prijatelju in med obiskom Dubaja. ''Teslo imam od lani. Nisem dolgo razmišljal, ker sem bil prepričan, da si ta avto želim. Kupil sem ga prek Tesline spletne strani. Postopek je zelo preprost, podoben spletnemu nakupovanju – s tremi kliki,'' pravi Pop Goševski.

Za svojo Teslo je odštel 52 tisoč evrov, ob tem pa je za stroške uvoza, carino in preostale davke dodal še 12 tisoč evrov. Električni avtomobili so v Makedoniji prosti trošarin. leta 2021 so bile v Severno Makedonijo uvožene tri Tesle, lani jih je bilo 15, kažejo podatki makedonske carinske uprave. Po Severni Makedoniji vozi 150 električnih avtomobilov, ocenjujejo pri prodajalcu Olympia Motors Outlet iz Skopja. Trg in ozaveščenost voznikov o električnih avtomobilih še nista na zadovoljivi ravni, vendar so zadovoljni. Prodajajo tudi polnilnice. Po njihovih izračunih električna energija za prevoženih sto kilometrov stane 1,6 evra. ''Potrebne so tri do štiri hitre polnilnice, ki bi morale biti stacionirane na strateških mestih ob avtocesti,'' ocenjuje Slavco Mateski iz Olympia Motors Outleta.

V Severni Makedoniji ni Teslinega uradnega servisnega mesta – najbližja so v Grčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. "Resno razmišljamo, da bi prihodnje leto oddali pobudo Tesli, da lahko postanemo njihovi serviserji s posebno opremo in diagnostiko za njihova vozila,'' dodaja Mateski. V Severni Makedoniji ni niti Teslinih polnilnic, polnilnice ostalih ponudnikov pa so kompatibilne tudi za polnjenje Tesel.

Kako je s polnjenjem v praksi? Slavčo Pop Groševski pravi, da avto večinoma polni doma, na polnilnici z močjo 11 kilovatov. Če polni ponoči, ko je elektrika cenejša, ga sto kilometrov vožnje stane pet evrov.

Električni avtomobili za Bosance predragi

''Bosna in Hercegovina (BiH) v primerjavi z Evropo zaostaja po številu registriranih električnih vozil, infrastrukturi, spodbudah in zakonodaji,'' so za Bloomberg Adria povedali v Združenju za elektromobilnost v BIH. ''Razlog za nezanimanje državljanov za električna vozila je predvsem njihova cena, ki je višja od cen vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Prav tako pri registraciji teh vozil še vedno ni popustov, tako da je cena enaka kot pri registraciji ostalih vozil,'' povzame Armin Hodžić, direktor sektorja za energetiko v združenju.

Toda vseeno je v BiH v zadnjih petih letih viden napredek na področju elektromobilnosti, čeprav je zaostanek tako za Evropo kot za regijo še vedno precejšen. To potrjujejo tudi podatki o številu uvoženih električnih in hibridnih avtomobilov. Od leta 2017 do danes je bilo uvoženih 140 električnih in 1.117 hibridnih vozil, kažejo podatki davčne uprave BiH. Med njimi prevladuje Volkswagen, Tesel je bilo uvoženih zgolj 13.

Težavo imajo tudi z infrastrukturo, saj je na 173 polnilnicah 205 polnilnih mest. To je precej manj od potreb, še posebej ker gre za počasne zasebne polnilnice na izmenični tok (AC). Cene polnjenja so odvisne od lokacije. Ponekod je brezplačno, drugje se plača fiksni znesek, ponekod pa je v polnjenje vozila vključena storitev nočitve, servisa vozila ali kosila. Polnjenje vozil na polnilnih postajah Elektroprivrede BiH je brezplačno za vse.

Subvencije so od lani na voljo le v enem delu Bosne, in sicer v Federaciji BiH (FBiH). Kupci električnih avtomobilov so tam upravičeni do subvencije v višini okoli 5.100 evrov, kupci priključnih hibridov in samopolnilnih hibridov pa okoli 2.500 evrov. Subvencije je do zdaj izkoristilo 65 kupcev v skupni vrednosti preko 184 tisoč evrov. V združenju pravijo, da je omejitveni dejavnik ukrepa nezmožnost prijave pravnih oseb na razpis. ''Kljub temu je vlada FBiH naredila pomemben korak, saj to niso le prve subvencije v BiH za nakup električnega vozila, ampak gre tudi za uradno opredelitev in vključitev električnih vozil v okvir zmanjševanja onesnaževanja in doseganje ciljev dekarbonizacije,'' sporočajo iz združenja.

V združenju kljub težavam pojasnjujejo, da se naložba v električna vozila vendarle izplača. Energija za pot od Sarajeva do Ptuja in nazaj bi po njihovih izračunih stala 10,17 evra. Hodžić dodaja, da je treba upoštevati tudi zmogljivosti BiH za proizvodnjo električne energije. ''Glede na to, da BiH izvaža električno energijo in da gre za domači proizvod, bi elektrifikacija transporta povečala varnost elektroenergetskega sistema države, zaradi česar bi bili dolgoročno vedno bolj odvisni od domačega proizvoda,'' zaključuje Hodžić.

Uvoz v Srbijo zapleten

V Srbiji nimajo uradnega prodajnega salona Tesle, zato nakup nove Tesle ni mogoč. ''Da bi Teslo lahko uvozili, mora biti avto star vsaj šest mescev,'' pojasnjuje Zoran Jeftić iz podjetja BalkanPan, ki v Srbijo uvaža Tesle. Povpraševanje po Teslah po njegovi oceni obstaja, vendar je zelo omejeno. Od maja 2021 je prodal 29 avtomobilov. Večina avtomobilov, ki jih uvozi, prihaja iz Teslinega salona v nemškem Regensburgu. Cene pol leta starih modelov 3 se gibljejo od 55 do 70 tisoč evrov, tri do štiri leta stari modeli S pa stanejo okoli 60 tisoč evrov, pravi in dodaja, da Tesel, starejših od štirih let, ne prodaja.

Ob tem opozarja, da uvoz otežuje več preprek. Podjetje iz Srbije na primer ne more uvoziti Tesle. Zato ima Jeftić v Nemčiji poslovne partnerje, ki vozilo kupijo pri zastopniku in ga nato predajo njegovemu podjetju. Tesle so v Srbiji redkost; tisti, ki jih imajo, pa se lahko precej namučijo, če želijo avtomobile polniti izključno na polnilnicah Tesla Supercharger. V Srbiji je tako skupno registriranih 48 avtomobilov znamke Tesla. Po uradnih podatkih Tesline spletne strani so v Srbiji Tesline polnilnice Supercharger na treh lokacijah. Omejeno število polnilnih mest pa ni edina stvar, ki lahko zmede voznike.

Dve lokaciji polnilnic od treh sta označeni narobe. Naslov polnilnice ob beograjski Ikei je naveden pravilno, vendar je na zemljevidu prikazana napačna lokacija, in sicer na drugi strani Beograda, kjer polnilnice sploh ni. Na zemljevidu je še ena napaka, saj postavlja lokacijo druge polnilnice v samo središče Beograda, kjer je prav tako ni. 

Hrvaška dobila poslovalnico

Če je v zgoraj omenjenih državah z nakupom in polnjenjem Tesle precej težav, je na Hrvaškem zgodba popolnoma drugačna. Hrvaški podjetnik Saša Cvetojević je eden od pionirjev električne mobilnosti v regiji. Prvo Teslo model S je kupil že leta 2014. Konec leta 2022 je pričakoval novo Teslo. Zanimalo nas je, kaj je po njegovem mnenju toliko boljše pri Tesli kot pri ostalih proizvajalcih električnih avtov. Kot iz topa je naštel mrežo hitrih polnilnic, odlično mrežo AC-polnilnic v hotelih, restavracijah in kampih ter daleč najboljšo uporabniško izkušnjo na polnilnicah. Brez aplikacij in zapletenih prijav za polnjenje, kar drugi šele napovedujejo.

''Tesla ima najboljši uporabniški vmesnik in vse je tako preprosto, zabavno in intuitivno, da je večina drugih avtomobilov v primerjavi z njo videti kot Nokia v primerjavi z iPhonom.'' Dodaja, da je infrastruktura za električna vozila v zadnjih desetih letih prišla od nič do razmeroma zadovoljivega števila polnilnic za sedanje število vozil. Pospešeno se gradijo tudi nove, tako počasnejše v mestih kot hitre ob glavnih cestah in avtocestah. Ob tem se širijo tudi obstoječe lokacije.

''V ta proces je vključenih že več deset različnih podjetij, ki v tem vidijo poslovno priložnost,'' nam je povedal in opozoril na pobudo društva Strujni krog, ki lobira za postavitev večjega števila polnilnic v stebrih javne razsvetljave – da bi olajšali dostop ljudem, ki živijo v blokih.

Na Hrvaškem je bilo leta 2021 prodanih 234 Tesel, v prvih devetih mesecih leta 2022 pa 157, kažejo podatki podjetja Promocija Plus. Število registracij je septembra zaradi državnih subvencij poskočilo za 109.

Hrvaški vozniki Tesle so se še pred meseci na servis morali odpraviti v avstrijski Gradec. To se je lani spremenilo z odprtjem prodajnega in servisnega centra. Tesla sedaj tudi uradno Hrvaško obravnava kot tržišče, zato so na voljo vse storitve kot drugod po svetu. ''S servisom in nadomestnimi deli ni nič več problemov kot v preostanku industrije. Pri vseh so določeni deli problematični, Tesla in električni avtomobili tu niso izjema,'' dodaja Cvetojević. Kot problematično omenja evropsko zakonodajo, ki Tesli prepoveduje uporabo nekaterih funkcij, ki so v ZDA na voljo. Pri tem ima v mislih predvsem sisteme za pomoč med vožnjo. ''Teslin sistem polsamodejne vožnje Autopilot je zaradi slabe regulative in prepovedi precej okleščen,'' zaključuje.

Slovenija prva na Teslinem zemljevidu

Teslina zgodba v Sloveniji sega v leto 2010, ko je prvo vozilo – Teslo Roadster – v državo pripeljal Roman Bernard, navdušenec nad Teslo, ki je pozneje skupaj z Damianom Merlakom ustanovil družbo N-GEN. Podjetje je znano predvsem po največji bateriji v Evropi, ki jo sestavljajo Tesline baterije. Bernard se je uvrstil med TOP 50 ljudi regije, ki so najbolj zaznamovali lansko leto in bodo krojili usodo tudi v letu 2023. Eden prvih lastnikov Tesle je bil tudi kripto milijonar in soustanovitelj kripto menjalnice Bitstamp Damian Merlak. Ta je s prvim milijonom, ki ga je zaslužil, kupil Teslo model S. V tistih časih, torej pred desetimi leti, so bile Tesle redkost že v Sloveniji, še bolj pa v regiji. Njihovo število se je v Sloveniji opazno začelo večati leta 2018, ko je na trg prispel cenovno dostopnejši model 3.

V Sloveniji je Tesla vsaj uradno prisotna najdlje v primerjavi z državami regije. Prodajni in servisni salon so odprli leta 2020. Pred tem so morali kupci – kot v nekaterih državah počnejo še danes – pokazati lepo mero potrpežljivosti in iznajdljivosti. Tesline modele je bilo mogoče naročiti prek spleta, pri čemer so avtomobil dostavili na Nizozemsko, za prevoz do Slovenije in za plačilo dajatev pa je moral poskrbeti kupec sam. Z uvozom so se nekaj časa ukvarjala tudi podjetja, ki so prevzela vlogo posrednika. Za servisiranje Tesel so se morali pred letom 2020 tudi slovenski lastniki odpeljati do najbližjih servisnih centrov v Gradcu ali Padovi.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji prvič registriranih več kot dva tisoč električnih avtomobilov, kar je skoraj petodstotni tržni delež. Leta 2021 je bilo prvič registriranih 1.682 električnih avtomobilov, od tega 256 Tesel. V 11 mesecih leta 2022 jih je na ceste zapeljalo 413, od leta 2010 pa skupno pa 938. Tesle na slovenskih cestah tako niso več redkost.

Vprašanje za Elona Muska

Nakup v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji s pomočjo Tesle uradno ni mogoč. Vsaj za zdaj ne. Dober pokazatelj, da je država na Teslinem zemljevidu, je postavitev polnilnic. Nato sledi spletna trgovina. Vendar to še vedno pomeni uvoz v lastni režiji. Kako se pri Tesli odločajo, kje bodo odprli prodajalno, ni znano. Velik vpliv na to ima gotovo povpraševanje. V podjetju komunicirajo s tišino. Vprašanj o širitvenih načrtih v države regije niso želeli komentirati. Tudi cenovne politike niso komentirali. Pri Tesli odloča in odgovarja zgolj Elon Musk, ki je zadnje čase (pre)zaseden z vodenjem družbenega omrežja Twitter, ki ga je kupil za 44 milijard dolarjev.

 

V sodelovanju z Aleksandro Tomić, Mirelo Haskić Suša, Vanjo Popović in Mirom Soldićem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar