text size
Dva meseca pred črnim ponedeljkom, zlomom trga, ki je privedel do velike depresije, je massachusetski ekonomist Roger Babson iz zaskrbljenosti zaradi navala družinskih vlagateljev, ki so si izposojali denar za nakup delnic, v svojem govoru izjavil, da "nas prej ali slej čaka zlom, ki bo morda grozljiv". Trg je nato padel za tri odstotke, pojav pa so takrat poimenovali Babsonov prelom. Andrew Ross Sorkin v svoji poglobljeni novi zgodovinski knjigi 1929: Inside the Greatest Crash in Wall Street History– and How It Shattered a Nation (1929: znotraj največjega zloma v zgodovini Wall Streeta – in kako je ta sesul narod, op. prev.), piše, da je trg v naslednjih nekaj tednih "pozabil na Babsonovo slutnjo", deloma zaradi optimizma, povezanega s tedaj novimi izdelki za množični trg, kot so radio sprejemniki in avtomobili. "Vlagatelji z 'domišljijo' so bili ponovno na konju."