Dva meseca pred črnim ponedeljkom, zlomom trga, ki je privedel do velike depresije, je massachusetski ekonomist Roger Babson iz zaskrbljenosti zaradi navala družinskih vlagateljev, ki so si izposojali denar za nakup delnic, v svojem govoru izjavil, da "nas prej ali slej čaka zlom, ki bo morda grozljiv". Trg je nato padel za tri odstotke, pojav pa so takrat poimenovali Babsonov prelom. Andrew Ross Sorkin v svoji poglobljeni novi zgodovinski knjigi 1929: Inside the Greatest Crash in Wall Street History– and How It Shattered a Nation (1929: znotraj največjega zloma v zgodovini Wall Streeta – in kako je ta sesul narod, op. prev.), piše, da je trg v naslednjih nekaj tednih "pozabil na Babsonovo slutnjo", deloma zaradi optimizma, povezanega s tedaj novimi izdelki za množični trg, kot so radio sprejemniki in avtomobili. "Vlagatelji z 'domišljijo' so bili ponovno na konju."
OELHAN / Bloomberg
Za novinarje je običajno najpametnejša izbira, da se vzdržijo razpravljanja o tem, ali je posamezen vir ali tehnologija precenjena. Sam sicer nimam trdno zasidranega mnenja o tem, ali smo res v mehurčku umetne inteligence, sprašujem pa se, ali vprašanje morda ni zastavljeno preveč ozkogledo. Če špekulativni balon opredelite kot vsak pojav, kjer vrednost določenega sredstva nevzdržno naraste nad določeno temeljno vrednost, lahko mehurčke najdete tako rekoč povsod, kamor se ozrete. In zdi se, da se napihujejo in plahnijo v usklajenih ritmih.
Børge Brende, izvršni direktor Svetovnega gospodarskega foruma, je nedavno opazil, da države kolektivno v tako zelo rdečih številkah niso delovale že od druge svetovne vojne: po njegovih besedah lahko govorimo tudi o mehurčku na področju zlata, katerega cena je lani do 12. decembra poskočila skoraj za 64 odstotkov, mehurček pa vidi tudi v državnem dolgu. Po mnenju številnih finančnikov je prisoten v zasebnem kreditiranju, na tri bilijone dolarjev vrednem trgu posojil velikih investicijskih hiš (ki so v velikem številu namenjena gradnji podatkovnih centrov z UI) onkraj meja strogo reguliranega komercialnega bančnega sistema. Jeffrey Gundlach, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja za upravljanje denarja DoubleLine Capital, je to netransparentno in neregulirano brezplačno posojanje vsem in vsakomur v podkastu Bloomberg Odd Lots nedavno označil za "ničvredno posojanje". Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan Chase, je takšno ravnanje označil kot "recept za finančno krizo".
OELHAN / Bloomberg
Najbolj očitne absurdnosti so se uresničile tam, kjer za presojo notranje vrednosti sredstva ni preprostega načina. Skupna tržna vrednost bitcoina je na primer od začetka leta do 6. oktobra narasla za 636 milijard dolarjev – nato pa je do 12. decembra izgubila vse to in še več. Trgovanje z memecoini – virtualnimi izumi, ki obeležujejo spletne trende – je po podatkih medijskega podjetja Blockworks januarja doseglo vrhunec pri 170 milijardah dolarjev, a je do septembra padlo na 19 milijard dolarjev. Med padlimi junaki sta prednjačila kovanca $TRUMP in $MELANIA, ki ju je predsedniška družina lansirala dva dni pred inavguracijo, in sta od 19. januarja izgubila 88 oziroma 99 odstotkov vrednosti.
Veliko vlagateljev je te kriptovalute bolj kot zaradi sposobnosti ustvarjanja temeljne vrednosti za delničarje in svet – kot na primer pri delnicah običajnih podjetij, ki poročajo o svojem dobičku – ocenjevalo ožje, z vidika možnosti hitrega zaslužka. Na to priložnost so gledali nekako kot na partijo kart med izletom v Las Vegas.
Razlogi za dejstvo, da zlasti tisti vlagatelji, ki jih mikajo kriptovalute, športne stave in spletni trgi napovedovanja, poskušajo finančne trge izigrati, kot da so igralnice, so morda demografske narave. Po nedavni anketi družbe Harris si zdaj 60 odstotkov Američanov prizadeva nabrati izjemne količine denarja. 70 odstotkov anketirancev, ki pripadajo generaciji Z in milenijcem, pravi, da si želijo postati milijarderji, medtem ko jih med pripadniki generacije X in babyboomerji isto trdi le 51 odstotkov. Lanska študija finančnega podjetja Empower je pokazala, da 'finančni uspeh' po mnenju generacije Z pomeni skoraj 600 tisoč dolarjev plače in premoženje v vrednosti 10 milijonov dolarjev.
Zahvaljujoč objavam na TikToku, skupinskim klepetom, forumom na Redditu ter takojšnji in neizogibni naravi interneta smo zdaj o priložnostih za zaslužek obveščeni vsi, in to v istem trenutku. To se samo po sebi ne sliši slabo, a posledično smo priča valu posnemovalcev, množični konkurenci in vedenju v skladu s črednim nagonom, zaradi česar se nova serija Pluribus na Apple TV zdi še kako aktualna. Tradicionalno ekonomijo ter njene zapletene in neskončno raznolike dimenzije je zdaj nadomestila ekonomija pozornosti – ta prinaša stvari, s katerimi smo v določenem trenutku obsedeni vsi, povsod.
OELHAN / Bloomberg
V poslovnem svetu je ta predmet obsedenosti umetna inteligenca. V popularni kulturi smo imeli mehurček s Sydney Sweeney, pred tem mehurček s Pedrom Pascalom, pa seveda mehurček 6-7 (če doma nimate najstnikov, boste morali o vsem naštetem poguglati). V preteklem letu smo, zahvaljujoč zvezdnikom, kot je Lisa iz K-pop skupine Blackpink, doživeli tudi globalno norijo zaradi plišastih živalic kitajskega proizvajalca igrač Pop Mart International Group, ki so sicer prikupne, a brez prave vrednosti. Svoj mehurček so torej doživele tudi igrače Labubu.
Pri prehrani je zagotovo nastal beljakovinski mehurček, saj vsi, od proizvajalcev kokic do žitaric za zajtrk, opevajo vsebnost beljakovin v svojih izdelkih, da bi tako pritegnili ozaveščene potrošnike in uporabnike hormona GLP-1. V medijih je morda nastal mehurček z glasili iz Substacka, pa s podkasti, ki jih vodijo znane osebnosti (navedimo le podkasta Good Hang, ki ga vodi Amy Poehler, in Confessions of a Female Founder, ki ga vodi Meghan Markle), ter z dokumentarnimi biografskimi filmi, ki nastajajo z blagoslovom njihovih slavnih subjektov, novega pa imamo možnost gledati skoraj vsak teden (med najnovejšimi na Netflixu: Being Eddie o Eddieju Murphyju ter film o Victorii Beckham). "Referenčna skupina vsakega posameznika je zdaj globalna in sega daleč onkraj tega, kar lahko posameznik vidi okoli sebe, ter onkraj njegovega dejanskega razreda ali položaja," pravi W. David Marx, avtor knjige Blank Space: A Cultural History of the Twenty-First Century (Prazen prostor: Kulturna zgodovina enaindvajsetega stoletja, op. prev.). "Zdaj lahko znotraj teh trgov nastanejo globalno usklajena gibanja, ki bi bila v preteklosti nemogoča."
Seveda je pri umetni inteligenci na kocki veliko več kot pri lutkah Labubu. Nobeno podjetje noče zaostajati, zato vsak bolj uveljavljeni akter vztraja in si računalniško infrastrukturo gradi s pomočjo zapletenih finančnih dogovorov. V nekaterih primerih to pomeni ustanovitev namenske družbe (se še spomnite tistih iz finančne krize leta 2008?), ki se močno zadolži za namen nakupa grafičnih procesorjev družbe Nvidia – čipov z umetno inteligenco, ki lahko po mnenju nekaterih opazovalcev vrednost izgubljajo hitreje, kot je bilo sprva pričakovati.
Tehnološki velikani lahko prevedrijo vse posledice tega stampeda, ki ga povzroča strah pred izključenostjo. Svoje podatkovne centre večinoma financirajo iz trdno zastavljenih bilanc in se lahko s posledicami uspešno spopadejo tudi, če bi se pisarniški delavci množično odločili, da je trenutna različica ChatGPT denimo povsem ustrezna za pripravo njihove letne samoevalvacije. A druga podjetja se odločajo za bolj tvegane poteze. Oracle, ta staromodni ponudnik podatkovnih baz in le malo verjeten tekmec v dirki z umetno inteligenco, trenutno zbira za 38 milijard dolarjev posojil za gradnjo podatkovnih centrov v Teksasu in Wisconsinu.
Na veliko se zadolžujejo tudi drugi tako imenovani neooblaki, razmeroma mlada podjetja, kot sta CoreWeave in Fluidstack, ki gradijo specializirane podatkovne centre za umetno inteligenco, rudarjenje bitcoinov in druge namene. Kumulativni učinek mehurčka umetne inteligence se nenadoma zazdi veliko resnejši. "Ko podjetja začnejo graditi na desetine milijard vredne podatkovne centre, in sicer z izposojenim denarjem in brez dejanskih strank, me začne skrbeti," pravi Gil Luria, direktor investicijskega podjetja D. A. Davidson, s svojimi besedami pa spominja na Rogerja Babsona izpred stoletja. "Posojanje denarja špekulativni naložbi ni nikoli dobra zamisel."
Zaskrbljena je tudi Carlota Perez, britansko-venezuelska raziskovalka, ki že desetletja piše o ciklih gospodarskih vzponov in padcev. Pravi, da se inovacije v tehnologiji spreminjajo v špekulacije z visokimi vložki v ekonomiji v slogu igralnic, ta pa je prekomerno zadolžena, krhka in nagnjena k tvorbi mehurčkov, ki lahko počijo v istem trenutku, ko se pojavi aktiven dvom. "Če umetna inteligenca in kriptovalute propadejo, bi to verjetno privedlo do globalnega zloma nepredstavljivih razsežnosti," je zapisala v elektronskem sporočilu. "Zgodovinsko gledano, do resnično produktivne zlate dobe pride šele, ko finance utrpijo posledice lastnega vedenja, namesto da bi jih nekdo nenehno reševal iz težav, in ko jim družba z ustrezno regulacijo natakne vajeti." Do takrat pa se le tesno oklenite svoje lutke Labubu.
.webp){kind=icon}
