Kanada uvaža več avtomobilov iz Mehike kot iz ZDA. Kitajska je v času žetve zavrnila ameriške pridelovalce soje in živilo raje kupuje od južnoameriških kmetov. Indija in Kitajska sta ponovno vzpostavili neposredne lete med državama in trgujeta z redkimi zemljami, s tem pa sta zaključili več let trajajoče obdobje zamrznjenih odnosov.
Ob tem, ko vlade na novo sklepajo trgovinska zavezništva, podjetja pa iščejo druge trge, da bi se izognila najvišjim ameriškim carinam od leta 1930, lahko vedno jasneje vidimo nove obrise svetovne trgovine.
Svetu, v katerem je ameriške potrošnike in podjetje vse dražje doseči, se prilagajajo tudi manjša gospodarstva. Peru kupce za svoje borovnice išče v Aziji, tekstilci v Lesotu pa se ozirajo proti Aziji, Evropi in preostali Afriki. Skupina 14 držav, med katere se prištevajo Nova Zelandija, Singapur, Švica in Združeni arabski emirati, je vzpostavila partnerstvo za spodbujanje trgovine in naložb.
Svetovno gospodarstvo je kljubovalo pričakovanjem recesije, ki so jih sprožili povračilni ukrepi proti uvoznim carinam predsednika Donalda Trumpa. Namesto tega je ameriški obrat v smeri protekcionizma dokazal trdoživost 85 odstotkov svetovne trgovine, ki se odvija zunaj ZDA. Oktobra je Svetovna trgovinska organizacija (STO) spremenila svojo napoved rasti blagovne menjave v letu 2025, in sicer z 0,9 na 2,4 odstotka, predvsem zaradi učinkov pospešenega trgovanja pred uvedbo carin. Najnovejši svetovni gospodarski obeti MDS ugotavljajo, da čeprav je ta dinamika pomagala pri širitvi obsega trgovine v tem letu, lahko pričakujemo, da se bo rast v obdobju 2025–26 v povprečju zmanjšala na 2,9 odstotka namesto na 3,3 odstotka, kakor je MDS napovedal pred letom dni.
"Povsem jasno je, da smo priča poskusom oblikovanja novih zavezništev, poglabljanja obstoječih odnosov in ustvarjanja novih," pravi Cecilia Malmström, nekdanja evropska komisarka za trgovino, ki je zdaj strokovna sodelavka na Petersonovem inštitutu za mednarodno gospodarstvo.
Ladjarske družbe, pristaniški upravljavci in drugi nadzorniki tovora so v prvi vrsti sprememb na trgu. "Kitajski proizvajalci zaradi preprek pri trgovanju z ZDA aktivno iščejo alternativne trge," pravi Christian Gonzalez, izvršni podpredsednik pri International Container Terminal Services, pristaniškem operaterju iz Manile, katerega delnice so letos poskočile za skoraj 30 odstotkov. "Obstaja možnost, da bo to za nas zelo pozitivno," pravi o preoblikovanju trgovine. "Svetovna trgovina se bo odvijala še naprej."
Premiki v pretoku blaga po svetu so za zdaj bolj subtilni kot tektonski, vendar so se na podatkih že začeli odražati. Rast izvoza iz Kitajske je bila avgusta najšibkejša v šestih mesecih, saj je obseg pošiljk v ZDA padel za 33 odstotkov. Po drugi strani pa se je njen izvoz v desetčlanski trgovinski blok držav jugovzhodne Azije v tem mesecu povečal za skoraj 23 odstotkov, medtem ko se je izvoz v Evropsko unijo povzpel za deset odstotkov, izvoz v Afriko pa za 26 odstotkov. Te številke kažejo, da je drugo največje svetovno gospodarstvo še vedno na dobri poti, da letos zabeleži rekordni trgovinski presežek v vrednosti 1,2 bilijona dolarjev.
Družba Clarksons, ki zbira podatke o pomorski industriji, je letos napovedala skoraj triodstotno zmanjšanje obsega ladijskega prometa čez pacifiški koridor, glavni kanal za trgovino med ZDA in Kitajsko. Na vseh drugih plovnih poteh pa je zaznati rast, četudi je ta bolj umirjena kot leta 2024.
"Zelo jasno je, da zemljevid mednarodne trgovine opredeljujemo na novo," pravi Ina Simonovska, izredna profesorica ekonomije na Kalifornijski univerzi v Davisu. Po njenih napovedih bomo "priča veliko večjemu številu dvostranskih trgovinskih sporazumov med državami in podskupinami držav".
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da se tako ona kot tudi drugi uradniki v Bruslju zavzeto osredotočajo na razširitev seznama 76 trgovinskih partnerstev, pri tem pa med drugim pospešeno zaključujejo pogajanja, ki so se vlekla že leta. Evropske države so v postopku ratifikacije predlaganega pakta z blokom Mercosur, skupnim trgom južnoameriških držav s 780 milijoni potrošnikov – gre za dogovor, ki se pripravlja že 25 let. Septembra je EU po skoraj desetletju pogovorov podpisala sporazum o prosti trgovini z Indonezijo, največjim gospodarstvom jugovzhodne Azije. Na podoben način so junija svoj pospešek dočakala tudi pogajanja o paktu med EU in Avstralijo, ki potekajo od leta 2017. "Trgovinska pogajanja so dobila nov zagon in nekatera se zdaj končno premikajo proti dogovoru," pravi Simon Evenett iz IMD Business School v švicarski Lozani, ki spremlja razvoj trgovine po vsem svetu.
Bloomberg
Kljub znakom odpornosti pa Eswar Prasad, profesor ekonomije na Univerzi Cornell in strokovnjak za trgovino, opozarja, da ob prizadevanjih za sklenitev dvostranskih ali regionalnih sporazumov obstaja bojazen, da bodo posledično izrinjena manjša gospodarstva, ki so se zanašala na sistem na podlagi pravil STO. "Prehod iz sistema, v katerem vse države spoštujejo skupen nabor pravil, na sistem, v katerem se vsaka država bori zase, bo veliko trši oreh za države, ki se po gospodarski teži ne morejo kosati z ZDA," pravi Prasad.
Človek se na primer vpraša, kako se bo znašla mala država Vzhodni Timor, najnovejša članica STO. S samo 1,4 milijona prebivalcev in okoli 1.300 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca je ta država jugovzhodne Azije po osamosvojitvi od Indonezije v letu 2002 preživela leta nestabilnosti. Kljub izdatnim prizadevanjem Trumpove administracije za zmanjšanje pomena 30-letne STO (vključno s prekinitvijo njenega financiranja), António da Conceição, predstavnik Vzhodnega Timorja v Uradu Združenih narodov v Ženevi, še vedno upa, da bo članstvo njegovi državi pomagalo pri diverzifikaciji gospodarstva, odvisnega od nafte, in sicer z odpiranjem novih trgov za kavo, vaniljo in sadje. "Smo država, ki se lahko začne učiti od drugih," pravi da Conceição, ki je pristopna pogajanja začel med svojim mandatom ministra za trgovino med letoma 2012 in 2015.
Posledice Trumpove trgovinske vojne so vidne tudi bližje Beli hiši. Ben Knepler v Wallingfordu v Pensilvaniji vodi podjetje True Places – oblikujejo zunanje stole, ki so izdelani v Kambodži. Svoj izdelek je prenehal uvažati v ZDA, saj je njegov poslovni model z uvedbo carin postal nerentabilen. Zdaj išče stranke na tujem in pri tem upa, da mu bo podjetje True Places uspelo ohraniti na površju. "Nekoliko absurdno je, da o tem sploh razmišljamo," pravi Knepler. "A stvar je taka, da tehtamo možnost, da bi bili ameriško podjetje, a ne bi delovali v ZDA."
– V sodelovanju z Brendanom Murrayem in Jorgejem Valerom.
.webp){kind=icon}
