Visoke obrestne mere v lanskem letu in negotovosti v gospodarskem okolju niso občutneje vplivale na cene nepremičnin v regiji, saj so te v tretjem četrtletju 2023 še naprej rasle. Iz zgodovine pa vemo, da napihnjene cene nepremičnin začnejo upadati takoj, ko postane faza zvišanja obrestnih mer eden najpomembnejših dejavnikov, pravijo analitiki Bloomberg Adria. Podoben scenarij je pričakovati tudi v regiji Adria, a ga bodo precej omilili večja dostopnost stanovanj in pričakovanja, da se bodo obrestne mere letos začele zniževati.
Airbnb, Booking, Expedia: Hrvaška med najprivlačnejšimi turističnimi destinacijami
V lanskem tretjem četrtletju so gostje opravili 309,4 milijona prenočitev v kratkoročnih turističnih namestitvah v Evropski uniji, rezerviranih prek platform, kot so Airbnb, Booking, Expedia Group ali TripAdvisor. Po podatkih Eurostata to pomeni 13,4-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem leto prej.
Najbolj priljubljene regije v tretjem četrtletju 2023 so bile Andaluzija v Španiji s 7,1 milijona, hrvaška obala s 6,5 milijona in francoska regija Île de France s 5,8 milijona prenočitvami.
Preberi še
Kako uspešno organizirati hibridne sestanke
Zbrali smo pet nasvetov, kako uspešno organizirati hibridne sestanke.
07.01.2024
Dražbe, nepremičnine, avtomobili, tajkuni ... kaj je pritegnilo vašo pozornost
Najbolj so vas zanimale dražbe, že danes preverite, kaj vas čaka po novem letu, dodajamo tudi vodnik po dražbah.
31.12.2023
Za zamudnike: decembrske vsebine Bloomberg Businessweek Adria
Ne spreglejte zanimivih člankov iz najnovejše številke Bloomberg Businessweek Adria.
07.01.2024
»Bitcoin bo presegel magično mejo sto tisoč dolarjev. Tudi cene rudarjenja naj bi se v prihodnosti zvišale.«
Tako je o vrednosti največje kriptovalute razmišljal Vedran Vukman, izvršni direktor mobilne aplikacije Revuta, potem ko je ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) odobrila prve na borzi kotirajoče sklade (ETF), vezane na bitcoin. To so zgolj napovedi. Vlaganje v kripovalute je visoko špekulativno, zato previdnost ni odveč.
Slovenci končno do ljudske obveznice, nova priložnost za Hrvate
Ljudske obveznice – gre za državne obveznice, namenjene malim vlagateljev – so lani zasijale. V regiji so jih pograbili tako Hrvati kot Makedonci. Prvim je država ponudila še zakladne menice, drugim pa kar dve izdaji ljudskih obveznic. Po skoraj letu dni ugibanj je na izdajo tovrstne obveznice pripravljeno tudi slovensko ministrstvo za finance. Izdalo jih bo v začetku februarja, njihova ročnost bo tri leta, predvideni obseg prodaje pa 250 milijonov evrov. Obrestna mera do zaključka redakcije še ni bila znana.
Po napovedih hrvaške vlade bi lahko država letos do konca marca izdala novo ljudsko obveznico, katere donos bi lahko bil zaradi razmer na trgu nekoliko nižji kot pri lanskih izdajah, a še vedno višji od obresti na bankah.
Rdečemorska kriza kaže zobe
Tovorne ladje, ki plujejo po Rdečem morju, so bile v zadnjih tednih tarče napadov jemenskih hutijevcev, zato so ladjarske družbe morale spremeniti poti. Potovanje okoli Afrike pa ni le daljše, ampak tudi dražje. Zaradi spremenjenih pomorskih poti so se v zadnjih tednih skokovito zvišale cene tovorov.
Družbi Tesla in Volvo sta sporočili, da zaradi pomanjkanja sestavnih delov ustavljata del proizvodnje v Evropi, nekatera srbska podjetja pa so že napovedala zamude ter podražitve surovin iz Malezije in Kitajske zaradi višjih transportnih stroškov in daljših poti. Po drugi strani poznavalci pričakujejo, da bi vse to lahko vplivalo na makroekonomske kazalnike, kar bi lahko povzročilo novo rast inflacije in posledično povečanje obrestnih mer.
V Luki Koper pravijo, da vpliva na poslovne rezultate za zdaj še ni čutiti, so pa napadi zamaknili prihode treh zabojniških ladij, ki jih pričakujejo konec tega meseca. Opozorili so tudi na zamudo pri prihodu ladje za pretovor vozil, ki bo v Koper namesto januarja prispela mesec pozneje. Kot dodajo v Luki Koper, ladjarji iščejo alternativne rešitve za preusmeritev ladij oziroma možnosti, kako tovor po čim krajši poti pripeljati do Sredozemlja.
Euribor: Preobrat medbančnih obrestnih mer prvič po letu 2007
Konec cikla zviševanja obrestnih mer je dobra novica za imetnike posojil s spremenljivimi obrestnimi merami. S tem se namreč nižajo vrednosti euriborja. A zgodil se je zanimiv preobrat – trenutno je 12-mesečni euribor najnižji, trimesečni pa najvišji. Po navadi je ravno obrnjeno. Posojila so najpogosteje vezana na trimesečni in šestmesečni euribor, le redko na 12-mesečni.
Trimesečni je trenutno pri 3,922 odstotka, šestmesečni pri 3,873 odstotka in 12-mesečni pri 3,544 odstotka. Tako očiten upad 12-mesečnega euriborja v primerjavi z drugimi se zgodi redko, nazadnje decembra 2007.
"Pričakovanje trgov o znižanju referenčne obrestne mere Evropske centralne banke sredi leta je neposredno vplivalo na to, da je 12-mesečni euribor nižji od trimesečnega," je zapisal Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria.