Največji otok v Sredozemlju je, logično, obdan z vodo, vendar je eden najbolj perečih izzivov prav pomanjkanje vode.
Največji aktivni vulkan v Evropi, sedem Unescovih lokalitet, Boter in Cosa Nostra. Seznam avtentičnih sicilijanskih značilnosti je neskončen. Gabriel García Márquez je nekoč izjavil, da je obisk Sicilije boljši kot potovanje na Luno. Čeprav še nikoli nisem bila na Luni, bi vedno izbrala Sicilijo.
Avgusta lani je Mike Lynch – znan kot britanski Bill Gates – izgubil življenje, ko je v silovitem neurju potonila luksuzna jahta blizu sicilijanske obale. Malo prej, konec julija, jugozahod otoka tradicionalno preplavijo superjahte in helikopterji: Google tam organizira svoj skrivni “tabor” za bogate in slavne (oziroma ,bolje rečeno, superbogate in superslavne), kot so princ Harry, Naomi Campbell, Harry Styles in Bradley Cooper.
Če ste gledali drugo sezono serije Beli lotos, ki je bila posneta v hotelu skupine Four Seasons z imenom San Domenico Palace, potem veste, kako razkošna je lahko Sicilija. Pogled na Jonsko morje in Etno, antični amfiteater in sam hotel, ki je bil nekoč samostan, so cene dvignili od tri tisoč do deset tisoč evrov na noč. Če to ni dovolj, da bi dokazalo ekskluzivnost hotela, naj bo dovolj dejstvo, da so tam bivali Audrey Hepburn, Elizabeth Taylor, Oscar Wilde in Sophia Loren.
Depositphotos
Ko je serija Beli lotos leta 2022 popularizirala Sicilijo, predvsem Taormino in baročno mestece Noto, se je to navezalo na priljubljenost, ki jo ima že zaradi Botra, katerega del je bil posnet v vasi Corleone blizu Palerma, pa tudi zaradi zelo priljubljene italijanske serije Inšpektor Montalbano.
Taormina deluje kot izolirani mehurček v sicer relativno revnem okolju. Mesto je zaradi visokih cen hotelov in restavracij večini Sicilijancev nedostopno, po cenah pa izstopa kot najdražja destinacija na otoku. Medtem ko je en del Sicilije poln milijonarjev, se drugi del bolj ujema s širšo podobo revne južne Italije. Taormina je torej prej izjema kot pravilo.
Na Siciliji so poleg velikih, strateško pomembnih mest, kot sta Palermo in Katanija, priljubljena predvsem baročna mesta z antično preteklostjo, kot so Sirakuze, Ragusa, Modica in Noto, seveda pa tudi že omenjena Taormina. Kljub temu pa je na Siciliji še vedno veliko pristnih majhnih skupnosti, ki imajo svojo kulinariko, običaje, praznujejo svoje festivale in živijo zunaj žarometov turističnih organizacij.
Avtentično sicilijansko
Na jugu Italije je lepota v preprostosti. To se najlažje opazi vhrani, ki je na splošno velik del italijanske kulture.
Depositphotos
Zame je bila hrana na Siciliji odličen pokazatelj kulture in duha ljudi, ki tam živijo. Preprostejši način priprave hrane, uporaba lokalnih in dostopnih sestavin oziroma, kot temu pravijo Italijani, cucina povera (kuhinja revnih), v svojem bistvu ohranja filozofijo, da se zavrže čim manj. Hrane se ne meče stran – star kruh postane brusketa. Je se veliko testenin, riža, ogljikovih hidratov nasploh, a recepti so preprosti, sestavin je malo in so lokalne. Špagete boste na primer jedli s poprom in oljem ali s paradižnikom in baziliko. A na koncu dneva je njihova hrana okusna, ker gre za kakovost, ne za količino.
Največji otok v Sredozemlju ima kulturo, ki so jo oblikovale številne civilizacije, ki so tam pustile svoj pečat: Feničani, Grki, Rimljani, Arabci, Normani in Španci – vsi so pustili dediščino v starodavnih templjih, gledališčih, mozaikih in katedralah pa tudi v kulturi in kulinariki. Nič čudnega – nobeno mesto na svetu ni bilo osvojeno tolikokrat kot Palermo.
Grški vpliv se kaže v olivnem olju, siru in vinu, arabski v začimbah, sladkorju in citrusih. Paradižnik je v sicilijansko kuhinjo prišel v času španske kolonizacije v 16. stoletju, kar jo je bistveno spremenilo. Španci so zaslužni tudi za priljubljenost čokolade, še zlasti v mestecu Modika, ki slovi po različici, pripravljeni po receptu starodavnih Aztekov. Ta čokolada ima drugačno strukturo – je zrnasta in drobljiva. Če se tam znajdete novembra (čeprav je to malo verjetno), lahko obiščete festival, posvečen čokoladi, ChocoModica.
Depositphotos
To je še nekaj, po čemer je Sicilija znana – specifični rituali, prazniki oziroma, kot pravijo oni, feste. Običajno potekajo zunaj turistične sezone, zato tujcem morda niso tako znani. Festival rikote in sira na primer vsako leto poteka v vasi Vizzini, februarja pa v Kataniji praznujejo zavetnika mesta s festivalom, ki združuje folkloro in religijo. Tu so še festival cvetenja mandljev v Agrigentu februarja, festival medu v Sortinu oktobra, festival pistacij v Brontu konec septembra in v začetku oktobra ter številni drugi, posvečeni glasbi, gledališču, veri in hrani. Prav tako se novembra na Siciliji praznuje dan, posvečen pokojnim, ki izvira iz 10. stoletja, legenda pa pravi, da so v preteklosti umrli ponoči obiskali svoje sorodnike in otrokom pustili darila.
Skozi hrano pa lahko začutite tudi odnos med vzhodom in zahodom Sicilije oziroma med Katanijo in Palermom, največjima mestoma otoka. Če povzamemo razliko: Palermo je večji in ima več turističnih znamenitosti, medtem ko je Katanija na vzhodu, blizu vulkana Etna, in velja, da ima boljšo hrano in vino.
Če tega še niste vedeli, verjetno ne bi uganili, toda glavna razprava med obema mestoma se vrti okoli slovničnega spola najbolj znane sicilijanske jedi. V Palermu ji pravijo arančina (ženski spol), v Kataniji arančino (moški spol). V Palermu je okrogla, v obliki kroglice, v Kataniji pa bolj podolgovata, v obliki stožca, kar spominja na bližnjo Etno.
Razprava še vedno traja – celo znana vplivnica Chiara Ferragni se je pred nekaj leti znašla v središču napadov, ker je objavila sliko z ocvrtimi riževimi kroglicami in v opisu zapisala, da je jedla "arancini".
Depositphotos
Pogosto se sliši, da je Sicilija otok nasprotij – od vulkana do morja, od umazanih ulic Palerma in Katanije do čistih kotičkov Taormine, od revščine do razkošja, od mafije do družinskih vrednot, od modernih zgradb do starodavne preteklosti – Sicilija res vsebuje vsega po malo. Plaže, zgodovina, hrana, ljudje ... da ne omenjam Etne, katere kraterje lahko poleti obiščete, pozimi pa tam celo smučate. Če ste dovolj blizu, lahko vidite tudi njen izbruh, in če imate srečo – tako kot sem upala sama proti koncu potovanja – če je izbruh dovolj močan, morda zaprejo letališče v Kataniji in vam prestavijo let. Vsaj za en dan.
Dolce vita – sladko življenje
Italijani, zlasti tisti z juga, so znani po ležernosti, šarmu in posebnem življenjskem slogu. Znana fraza dolce vita pomeni življenje, polno lepote, užitkov, vsakodnevnih dogodkov, glasbe, ljubezni, hrane in čutnih doživetij.
Italijani znajo deliti radost z drugimi in vas zlahka potegnejo v svojslog sladkega življenja. Radi se pogovarjajo, poizvedo, ali vam je njihov kraj všeč, in vam dajo nekaj priporočil, kaj si je treba ogledati. Angleščina morda ni njihova močna stran, a gestikulacija gotovo je – tudi če jih ne razumete, vam bodo vse razložili z rokamiin nogami ter Googlovim prevajalnikom. Še nekaj (pomembno!): ne usedite se z njimi v avto – razen če res ni druge možnosti. In brez skrbi, tako kot na Balkanu, tudi na Siciliji zagotovo ne boste ostali lačni. Gostoljubje in družinske vrednote so pomemben del njihove kulture.
Italijani niso znani po strukturiranem življenju – spontanost je še ena lastnost, ki nas povezuje. Vendar je njihov dan videti drugače, saj si sredi dneva vzamejo premor za siesto. Okrog 12. ure se trgovine zaprejo, znova pa se odprejo šele okoli 16. ali 17. ure.
Depositphotos
V enem dnevu je čas za vse – za dolgo kavo, pogovor s sosedom ali nekoliko daljše kosilo. Ne nazadnje je treba v življenju uživati. To me spominja na še eno italijansko frazo – dolce far niente, ki pomeni sladkost brezdelja. Fraza seveda ni nasprotje dela kot takega, temveč izraža filozofijo uživanja v prostem času, trenutku in vsakdanjem življenju – v nasprotju s kapitalističnim pogledom na nenehno delo in napredek.
Grenko življenje oziroma vita amara
Čeprav znajo uživati v življenju, pa na Siciliji ni vse rožnato. Regija se sooča s številnimi težavami, med drugim trenutno z eno najhujših suš v zgodovini – nizka količina padavin je močno zmanjšala zaloge vode. Vsako gospodinjstvo ima omejitev pri porabi vode, in če to prekorači, mu vodo preprosto zaprejo, zato so prebivalci prisiljeni varčevati. Voda iz pipe ni pitna. Stotine prebivalcev Agrigenta – območja, ki se sooča z velikimi težavami glede oskrbe z vodo in kjer voda ponoči pogosto sploh ni na voljo – je avgusta lani protestiralo proti načinu upravljanja virov.
Pomanjkanje vode močno vpliva na vsakdan domačinov, podnebne spremembe pa pestijo tudi kmete. V zadnjih letih so se tla in klima spremenili, ekstremni vremenski pojavi pa so povzročili upad proizvodnje olivnega olja, suša in požari so poškodovali trto, nekatere poljščine, ki so v preteklosti uspevale, pa se zdaj sploh ne gojijo več.
Depositphotos
Vse to se na koncu pozna tudi v demografiji in povzroča težave pri poseljevanju nekaterih delov otoka. Ocenjuje se, da se je število prebivalcev Sicilije od leta 2011 zmanjšalo za 200.888, kar je skoraj štiriodstotni padec. Težave so podobne kot pri nas: staranje prebivalstva, nizka rodnost, mladi, ki se selijo na bogatejši sever ali v tujino. Tisti, ki ostanejo, tvegajo, da se znajdejo med 37,5 odstotka mladih Sicilijancev, ki niso zaposleni, vključeni v izobraževalni sistem ali kakršnokoli usposabljanje.
Demografske napovedi kažejo, da se bo število mladih (starih od 11 do 19 let) po vsej Italiji v prihodnjih desetletjih zmanjšalo. Vsak tretji otrok pravi, da ga je strah prihodnosti, 34 odstotkov bi jih rado živelo v tujini, 21 odstotkov pa ni prepričanih.
Rešitve so pogosto ustvarjalne. Recimo, mestece v notranjosti otoka, Musomeli, ponuja hiše za en evro – da bi naselilo prazne domove. V praksi vas hiša stane veliko več, saj se z nakupom zavežete, da boste v določenem roku (okoli treh let) vanjo vložili sredstva in jo obnovili – kar lahko pomeni deset tisoč evrov ali več.
Pobuda je po besedah uradnikov mestu prinesla delovna mesta in rahel porast prebivalstva ter spodbudila turizem. Po besedah podžupana Totija Nigrellija je bilo od leta 2017 prodanih okoli 450 nepremičnin tujcem, večinoma Britancem, s čimer se je ustvaril denarni tok v vrednosti 50 milijonov evrov prek stroškov obnove in prenosa lastništva – od tega so imela koristi lokalna podjetja, kot poroča revija Fortune. Turizem se je prav tako povečal – hotelski sektor je po prihodu stotin zainteresiranih kupcev zabeležil za približno 11 milijonov evrov več prihodkov, restavracije pa naj bi zaslužile 13 milijonov evrov. Nekateri kupci so odprli tudi nove posle.
Depositphotos
Pobuda pa prav tako prinaša tveganja, saj nikoli ne veš, kdo se bo preselil v tvoje mesto in kako ga bo spremenil. Paziti je treba tudi, da množica tujcev ne izkrivi avtentičnosti in življenjskega sloga majhnih italijanskih skupnosti, ki temeljijo na dolgo ohranjeni tradiciji.
Ne smemo pozabiti, da je Sicilija ena revnejših italijanskih regij. Splošno gledano, ima tudi celotna Italija svoje težave: tveganje za revščino je večje kot v EU, BDP na prebivalca nižji, elektrika dražja – vse to pa se na Siciliji še bolj občuti. Vse to je vredno upoštevati.
Po drugi strani pa za pravo italijansko izkušnjo ne poskrbijo le vespa, espreso, pica, aperol spritz, kanoli in gelato (čeprav se jim tudi vi ne smete odpovedati). Če boste kdaj imeli priložnost, obiščite kakšno manjše sicilijansko mestece – kot je Musomeli – in poklepetajte z domačini. Nič ni bolj pristnega. Kdo ve, morda boste tudi vi eden od tistih, ki bo za en evro kupil hišo in pomagal Siciliji v boju z žgočimi demografskimi težavami.
.webp){kind=icon}
