Dolgoletni guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Boris Vujčić je januarja postal 26. član sveta Evropske centralne banke (ECB). Hrvaška je z novim letom uvedla evro, prav Vujčić pa je odigral eno najpomembnejših vlog v procesu vstopa v evroobmočje, in sicer od začetka do konca.
"Najbolj obžalujem ukinitev kun, saj se na kunske bankovce ne podpisuje nihče drug. Seveda kot ekonomist vem, da je za Hrvaško bolje, da uvede evro, in zato sem se zanj zavzemal že od začetka," je pred meseci dejal Vujčić v intervjuju za Bloomberg.
Dva mandata je bil viceguverner HNB, kjer je preživel tako rekoč vso svojo kariero. Guverner HNB je postal leta 2012, leta 2018 pa mu je državni zbor že drugič zaupal šestletni guvernerski mandat.
Bil je tudi namestnik glavnega pogajalca v pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo (EU), od oktobra 2016 pa je predsednik usmerjevalnega odbora druge dunajske pobude (Iniciativa Dunaj 2.0).
Njegova področja specializacije so monetarna analiza, ekonomija dela in mednarodne finance.
Guvernerja Vujčića je publikacija GlobalMarkets leta 2018 razglasila za najboljšega guvernerja v srednji in vzhodni Evropi, revija The Banker pa mu je istega leta podelila nagrado za najboljšega evropskega guvernerja in najboljšega guvernerja na svetu. Leta 2021 mu je izvršni odbor Madžarske centralne banke (MNB) podelil nagrado Lámfalussy, prestižno mednarodno nagrado za celotno kariero, s posebnim poudarkom na zaslugah za uspešen proces vključevanja Hrvaške v EU.
Na tem seznamu bi se lahko znašli tudi drugi guvernerji centralnih bank regije, saj so se morali vsi po vrsti soočiti s trdovratno inflacijo. Toda nekateri so bili bolj, drugi manj uspešni.
.webp){kind=icon}