Eksotično razpršeni dolg – kje prežijo nevarnosti

Slovenija bi se zadolževala tudi v samurajskih obveznicah. Razlog? Razpršitev tveganja. Marsikateri ekonomist je ob tej odločitvi namrščil obrvi, zato smo se vprašali, v katerih valutah se zadolžujejo države v regiji. Največ dolga je v evrih in ameriških dolarjih, našli pa smo tudi nekaj eksotičnih valut, a v manjšem obsegu.

Zadolževanje držav se že nekaj časa draži, zato ne preseneča, da te iščejo ugodne vire financiranja. Javnost je nedavno presenetila izjava finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da Slovenija razmišlja o zadolževanju na Japonskem. Za zdaj smo edina država v regiji Adria s takšnimi načrti, smo še izvedeli. S hrvaškega finančnega ministrstva so nam sporočili, da o tem še ne razmišljajo, s srbskega pa, da se letos sploh ne bodo zadolževali v tujih valutah.

Gre za izdajo tako imenovanih samurajskih obveznic – izraz, ki se uporablja za dolg nejaponskega izdajatelja, denominiran v jenih. Ime je v svetu obveznic in za nepoznavalce vsekakor eksotično in pritegne pozornost. Samuraje večina pozna kot bojevnike, izurjene v borilnih veščinah, znani pa so bili tudi po posebnem častnem kodeksu. Živeli so na Japonskem med prvim in 19. stoletjem. Po nekaterih virih imajo takšne obveznice edinstvene značilnosti, kot sta višja donosnost in manjše tveganje v primerjavi s tradicionalnimi obveznicami. Neposredne povezave med samuraji in obveznicami sicer ni.

Samurajske obveznice pa se očitno vračajo na agendo držav v vzhodni Evropi, saj si te prizadevajo diverzificirati svoje vire financiranja v času naraščajočih obrestnih mer. Poljska tako po desetletju odsotnosti letos načrtuje vrnitev na japonski trg, medtem ko je Romunija že razkrila načrte za prvo izdajo samurajskih obveznic.

Bloomberg Adria

 

"Motivacija za zadolževanje v deželi vzhajajočega sonca je običajno ugodnejša cena," meni glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez. Zato ga ne preseneča zanimanje držav srednje in vzhodne Evrope za samurajske obveznice. "Nestabilnost srednjeročnih inflacijskih pričakovanj nakazuje, da bodo obrestne mere še dolgo ostale visoke," meni Knez. Omenimo še, da je slovenski minister Boštjančič dodal, da se bo Slovenija pozneje zadolževala tudi na Kitajskem.

Pasti "eksotičnega" zadolževanja 

Pravo dobičkonosnost zadolževanja v jenih je mogoče predvideti šele po izračunu stroškov zavarovanja pred valutnim tveganjem. "Šele ko so obresti, prištete k stroškom varovanja pred valutnim tveganjem, nižje od obrestnih stroškov dolga v evrih in ob predpostavki velikega zanimanja vlagateljev za izdajo, lahko govorimo o uspešni strategiji zadolževanja," poudarja Knez. To velja za praktično vse tuje valute. 

Slovenija je letos in celo del prihodnjega leta že pokrila vse potrebe po refinanciranju dolga in javnega primanjkljaja. "Razmišljanja o dodatnem zadolževanju kažejo, da namerava vlada pod čim boljšimi pogoji zagotoviti čim več finančnih rezerv, v prihodnjih mesecih pa očitno pričakuje nadaljnjo rast in daljše ohranjanje obrestnih mer na visoki ravni," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.  

Vlada ali podjetje se v tuji valuti zadolži iz različnih razlogov. Najpogosteje lahko tuji posojilodajalci ponudijo ugodnejše pogoje, a s tem pride tudi določeno tveganje. Ker je tuji dolg na splošno denominiran v valuti države izdajatelja, in ne v valuti posojilojemalca, lahko postane odplačevanje takšnega dolga ob morebitni oslabitvi gospodarstva države posojilojemalke še težje.  

Evro vodi pred dolarjem 

Slovenija je članica evrskega območja in se financira skoraj izključno v tej valuti. Le 1,7 odstotka celotnega dolga je denominiranega v dolarjih, pri čemer gre za dve obveznici, ki zapadeta letos oziroma prihodnje leto.  

Hrvaška, ki je z letošnjim letom postala članica evrskega območja, ima v dolarjih denominiranega precej več dolga kot Slovenija, skoraj 17 odstotkov, preostanek pa je v evrih.  

Bistveno bolj razpršene vire financiranja ima Srbija, saj je več kot polovica njenega dolga denominirana v evrih, približno 15 odstotkov v ameriških dolarjih, četrtina pa v srbskih dinarjih. Nekaj več kot štiri odstotke dolga ima Srbija pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS), precej manjši delež pa obsegajo druge valute. Med njimi so švicarski frank, britanski funt in norveška krona, pa tudi japonski jen in emiratski dirham.  

V japonskih jenih je zadolžena tudi Bosna in Hercegovina, čeprav je delež dolga v jenih z 1,7 odstotka razmeroma majhen. Tako kot pri drugih državah regije Adria največji delež obsega evro s 66 odstotki, več kot petino dolga pa ima država pri MDS. V dolarjih ima denominiranega manj kot pet odstotkov dolga, preostale valute pa obsegajo manj kot odstotek dolga. Delež dolga Bosne in Hercegovine v neevrskih valutah upada, in sicer je leta 2017 znašal 44,4 odstotka, ob koncu prejšnjega leta pa le še tretjino celotnega dolga. 

Dolarski obvezniški trg najbolj likviden 

Čeprav bi lahko bilo po mnenju analitikov zadolževanje prek samurajskih obveznic zanimivo za vse države v regiji Adria, je ob izkušnjah z mednarodnim zadolževanjem nerealno pričakovati, da bi se lahko države, kot sta Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija, dodatno uspešno zadolževale v jenih. "Poleg tega, da se te države redkeje zadolžujejo prek tujih obveznic, se tudi zadolžujejo v manjših zneskih, kar ni zadostna spodbuda za velike svetovne investicijske banke za urejanju takšne izdaje," pravi Knez. 

Po njegovih besedah je na svetu veliko več vlagateljev, ki so pripravljeni vpisati obveznice držav iz širše regije v valutah, kot sta ameriški dolar in evro, kot pa v jenih. "Na svetovnih trgih se namreč na leto izda približno sedemkrat več obveznic v evrih kot v jenih. Dolarski trg je še bolj likviden, saj je izdanih celo desetkrat več obveznic v dolarjih kot v jenih," navajajo analitiki. To poenostavljeno pomeni, da evropske države pri zadolževanju v jenih nimajo toliko možnosti kot pri zadolževanju v evrih ali dolarjih. 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar