.webp){kind=icon}
Digitalni žetoni, ki se jih izda v postopku tokenizacije denimo vrednostnih papirjev ali drugega imetja, očitno dobivajo zakonske okvire. V Evropi bo konec marca začela veljati regulativa, ki bo nadzirala izdajo digitalnih žetonov, medtem ko v Srbiji takšna zakonodaja velja že leto dni. Digitalne žetone pa je doslej uspelo izdati le enemu podjetju, to je Finspot. Kakšna je bila njihova izkušnja in kaj lahko pričakujemo v Evropi?
"Digitalni žeton je preprosto orodje za pridobivanje dodatnega kapitala," opisuje način zbiranja sredstev Jovan Milovanović, soustanovitelj in programski inženir srbske družbe Finspot, ki ponuja storitve faktoringa. Beograjsko podjetje je lani prvič izdalo digitalne žetone, letos pripravljajo novo, večjo izdajo. V okviru prve ponudbe žetonov FIN, ki je obsegala 300 tisoč evrov, so bili vsi žetoni prodani v slabem mesecu dni. "Povpraševanje je bilo veliko, med drugim tudi zato, ker smo prvi izdali žeton in je bilo to tudi medijsko odmevno,"« priznava Milovanović. Sredi januarja so objavili drugo ponudbo nadgrajenega žetona FIN2 v skupnem znesku nekaj več kot 1,5 milijona evrov, pri čemer je 300 tisoč evrov rezerviranih za imetnike žetonov FIN, ki jih želijo pretvoriti v FIN2. "Povpraševanje je precejšnje, saj nas vlagatelji, tako fizične kot pravne osebe, zdaj bolje poznajo," pravi Milovanović.
Ključna razlika pri novem žetonu FIN2 je, da je knjiga naročil stalno odprta, torej lahko vlagatelji vlagajo, dokler so žetoni na voljo. "Če bo potreba po kapitalu rasla – skupaj z apetiti vlagateljev –, bomo izdali nove žetone. Gremo korak za korakom," še odgovarja Milovanović.
Preberi še
Prihaja pilotni peskovnik za izdajo tokeniziranih vrednostnih papirjev
23. marca bo zaživel t. i. peskovnik, v katerem bodo registrirani subjekti lahko nadzorovano izdajali tokenizirane vrednostne papirje in trgovali z njimi.
13.02.2023
Zakaj sploh v izdajo žetonov? "Za našo osnovno dejavnost je potreben precejšen kapital, zato nenehno iščemo možnosti za povečanje lastnega kapitala," glavni in osnovni razlog za tokenizacijo navaja Milovanović. Po njegovih besedah gre za preprosto orodje, s katerim pridobite dodaten kapital za razvoj podjetja, hkrati pa vlagateljem omogočite udeležbo pri dobičku. "Žeton je edini in hkrati najenostavnejši način zbiranja teh sredstev. Če ga primerjamo s podjetniško obveznico, ki je najbližje temu produktu, sta trženje in prodaja žetonov veliko enostavnejša," pojasnjuje Milovanović in v isti sapi dodaja, da se celoten proces zgodi v nekaj minutah, kar je bilo do zdaj nepredstavljivo.
Prva ideja o tokenizaciji poslovanja se jim je porodila v začetku leta 2020, ko so tekmovali v evropskem pospeševalniku. "Takrat je nastala naša prva zasnova, kasneje istega leta pa se je pojavil osnutek zakona o digitalni lastnini, ki je nudil pravni okvir za uresničitev naše ideje," pravi Milovanović.
Omenjeni srbski zakon je v veljavo stopil decembra 2020, ob ustrezni pravni podpori pa so razmeroma hitro pripravli vso dokumentacijo in jo posredovali regulatorju. "Konec maja 2022 smo prejeli odobritev za belo knjigo in prvo ponudbo žetonov ter tako postali prvo srbsko podjetje, ki je izdalo digitalni žeton," je dejal Milovanović.
Stara ideja v novi preobleki
Ideja o digitalnih žetonih sicer ni nova, a so se v preteklosti vedno pojavljale težave glede zakonske regulacije tovrstnih žetonov in zbiranja sredstev po tej poti.
Eksplozija digitalnih žetonov se je sicer zgodila v času t. i. ICO-manije leta 2016 in 2017. Takrat so številni kriptoprojekti zbrali milijarde sredstev po celem svetu z izdajo kriptožetonov. Številni projekti so potem tudi klavrno propadli.
Toda zdaj z zamikom tokenizirani vrednostni papirji očitno prihajajo tudi v Evropo. Triindvajsetega marca bo začela veljati uredba, na podlagi katere bodo lahko subjekti v Evropski uniji (EU) izdali finančne instrumente, kot so delnice, obveznice in vrednostni papirji denarnega trga, v obliki žetona (angl. tokens). Za njeno uveljavljanje bo odgovoren Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki je regulatorni nadzornik EU. Zakonodaja je bila sprejeta zaradi zmanjšanja tveganj in izkoriščanja potenciala omenjene tehnologije.
V okviru uredbe je bila določena tudi zgornja meja obsega izdaje tokeniziranih vrednostnih papirjev, in sicer do vrednosti šest milijard evrov. Tovrstne žetone za delnice bodo lahko izdali samo subjekti s tržno kapitalizacijo najmanj 500 milijonov evrov, za izdajo obveznic pa mora imeti subjekt najmanj milijardo evrov tržne kapitalizacije. Skladi morajo imeti tudi vsaj 500 milijonov evrov sredstev v upravljanju, da lahko izdajo digitalne žetone. Uredba spreminja pravila tudi za male vlagatelje – ti bodo namreč lahko poslovali z žetoni prek reguliranih borz.
Pred tem so se z regulacijo tega področja ukvarjale tudi posamične države v Evropi, kot sta Nemčija in Švica.
Ob tem je treba omeniti, da pri digitalnih žetonih ne gre za kriptoimetje. To področje v EU ureja ločena zakonodaja (MiCA), ki se v glavnem osredotoča na digitalna sredstva in stabilne kovance. MiCA se pripravlja vse od leta 2020 in je vse bližje uveljavitvi. Pričakovati je, da bo po 18-mesečnem obdobju vpeljave predvidoma začela veljati v tretjem četrtletju 2024.
V Srbiji po letu dni skromno
Po letu dni od uveljavitve zakona o digitalni lastnini v Srbiji je izkupiček relativno skromen. Do zdaj lahko po regularni poti digitalne žetone izdaja le na začetku omenjeno podjetje Finspot. Nad trgom digitalnih žetonov bedi agencija za trg z vrednostnimi papirji. Za izdajo digitalnih žetonov morajo družbe pripraviti tako imenovane bele knjige (angl. whitepaper). Gre za dokument, ki je podoben prospektu v postopku izdaje vrednostnih papirjev. V njem so informacije o izdajatelju digitalnih sredstev, digitalnih sredstvih in tveganjih. Vlagateljem omogoča premišljeno odločitev o naložbi in oceno tveganj, povezanih z naložbo v digitalna sredstva.
Ali je prihodnost v tokenizaciji?
Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je pred nekaj meseci že izdala tokenizirano obveznico v vrednosti sto milijonov evrov za Evropsko investicijsko banko (EIB), prodana je bila v sekundi. "Po normalni poti bi transakcija trajala teden dni in ves ta čas bi bil denar vezan. Ključna prednost te tehnologije je, da se transakcija izvrši v trenutku, ker ni treba čakati na posrednike," pojasnjuje Peter Curk, izvršni direktor podjetja Iconomi, ki ponuja platformo s strategijami za trgovanje s kriptopremoženjem.
Po Curkovih besedah se po svetu trenutno odvija 140 projektov, v okviru katerih različne centralne banke testirajo tehnologijo blockchain v pilotskih projektih. "V Avstraliji sta svoj stabilni kovanec izdali že dve komercialni banki," dodaja Curk.
"Tokenizacija je en največjih trendov prihodnosti v finančni panogi," meni Curk. Kot pojasnjuje, se lahko tokenizira kar koli, od premičnin, avtorskih in sponzorskih pravic do abstraktnih stvari, kot je delitev premoženja. "To samo pomeni, da obstaja digitalni žeton, ki predstavlja pravico, premoženje ali stvar iz realne ekonomije," pravi Curk. Ključna prednost tehnologije blockchain je, da se transakcije izvedejo v sekundi, vsi zapisi so digitalizirani in transparentni. Tudi pri Iconomiju je poslovanje delničarjev z deleži podjetja interno digitalizirano. Mimogrede, Iconomi je leta 2016 izvedel prvi slovenski ICO, tj. izdajo kriptožetonov, in tako zbral deset milijonov dolarjev. Družba se je v tem času preoblikovala in izplačala imetnike žetonov oziroma te zamenjala za delnice tudi zaradi regulativnih razlogov.
Kaj pa borze za trgovanje z žetoni?
Digitalne žetone srbske družbe Finspot lahko vlagatelji kupijo kar pri družbi; žetoni niso namenjeni trgovanju, tako kot smo sicer vajeni pri vrednostnih papirjih. V Evropi pa se snuje nekoliko drugačna uredba – s tokeniziranimi vrednostnimi papirji naj bi se trgovalo tudi prek reguliranih borz. Te bodo nadzorovale nacionalne agencije za trg vrednostnih papirjev in centralne banke, seznam vseh upravljavcev pa bo objavljen na spletnih straneh ESMA. Zgodbo bomo spremljali še naprej.
Pri pisanju prispevka je sodelovala Ana Ristović (Srbija).
