So lahko toplogredni plini tudi surovina?

Vrednost delnic na borzah po svetu bo upadla za 40 odstotkov, če ne storimo več na področju zmanjševanja toplogrednih plinov in segrevanja ozračja, ugotavlja inštitut za raziskovanje podnebnih vplivov Edhec-Risk. Prav tolikšen odstotek izpustov ogljikovega dioksida (ali 16 gigaton na letni ravni) je leta 2022 ustvarila proizvodna industrija.

Vsaka dodatna stopinja globalnega segrevanja pomeni 12-odstotni padec svetovnega BDP. Kaotične podnebne razmere pa po nekaterih ugotovitvah povzročijo za 38 tisoč milijard dolarjev izgub vsak dan. Zmanjševanje učinka toplogrednih plinov je zato ključno, a pri tem je še pomembnejše, kako razogljičiti industrijo, ki je drugi največji proizvajalec izpustov ogljikovega dioksida?

Tehnologija zajemanja ogljikovega  dioksida oz. 'carbon capturing' je eden od načinov za zmanjševanje negativnih  učinkov rabe fosilnih goriv v industriji. Ker gre za drago tehnologijo, pa znanost išče tudi druge načine in komplementarne projekte.

Eden takšnih lahko postane tudi evropski projekt E-CODUCT, v katerega je vključenih devet glavnih raziskovalnih evropskih ustanov in industrijski partnerji iz petih evropskih držav (Slovenija, Belgija, Nizozemska, Francija in Nemčija). V sklopu projekta bo na slovenskih tleh postavljen prvi elektrotermični reaktor z lebdečim slojem, ki bo dva toplogredna plina: ogljikov dioksid in vodikov sulfid (strupen plin, ki ga proizvajajo rafinerije, bioplinarne, pridobivanje nafte in plina) pretvarjal v uporabne kemikalije in goriva (zeleni metanol in žveplo). Postavila ga bosta Kemijski inštitut in Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, stal pa bo na območju reaktorskega centra Podgorica. 

V projekt je Evropska unija preko programa Obzorje vložila sedem milijonov evrov, njegova skupna vrednost bi lahko presegla 10 milijonov evrov, je za Bloomberg Adrio pojasnil Blaž Likozar iz Kemijskega inštituta. Ker gre za elektrificiran proces, bo reaktor namesto zemeljskega plina uporabljal elektriko iz obnovljivih virov.

Obrat v Sloveniji bo služil demonstraciji tehnologije in ekonomske učinkovitosti hkratne pretvorbe najbolj pogostnih industrijskih izpušnih plinov v proizvode z dodano vrednostjo ob uporabi obnovljive energije. Možnost integracije tehnologije v obstoječe industrijske procese je bila potrjena tudi s celovito tehnoekonomsko študijo in analizo življenjskega cikla,  je pojasnil Likozar. 

Gre za prvi tovrstni elektrificirani postopek za pretvorbo ogljikovega  dioksida v platformne molekule z dokazano tehnično-ekonomsko in okolijsko učinkovitostjo.

"Oba plina sta v prvi stopnji določena v reakciji, kjer se proizvaja intermediat COS, ki v reaktorju razpade na ogljikov monoksid in žveplo. Ogljikov monoksid je izjemno reaktivna surovina, ki jo bomo v pilotnem reaktorju z vodikom pretvorili v metanol, ki je pa izjemno zanimiva, izjemno enostavno hranljiva oblika ogljika za energijo in za nadaljnjo predelavo," je pojasnil  koordinator projekta. Kot je še pojasnil, ima tehnologija ogromno potenciala, ključna pa je prav ekonomska študija, ki naj bi prepričala industrijo. 

Med podjetji, ki sodelujejo pri projektu in ga tudi sofinancirajo, sta tudi eno največjih naftnih podjetij na svetu Total Energies, ki sodeluje pri projektu kot primarni emitent ogljikovega dioksida in francosko podjetje za proizvodnjo, preoblikovanje in distribucijo materiala Saint-Gobain, ki sodeluje pri katalizi. 

Celoten pogovor poslušajte  v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar