Medtem ko se industrijska naročila v nekaterih ključnih gospodarstvih ohlajajo, pomembno vprašanje ostaja, kako se bo to v prihodnjih mesecih odrazilo v Sloveniji?
Zadnji podatki o inflaciji so pri nas ugodnejši kot na evropski ravni, trg dela ostaja napet, kapitalske trge pa je v začetku tedna zaznamovala panika in strm upad borznih indeksov. Aktualne makroekonomske dogodke smo analizirali z glavnim analitikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojanom Ivancem, ki miri, da razlogov za paniko še ni.
Čeprav je medletna stopnja inflacije v Sloveniji izjemno nizka – po zadnjih podatkih 1,3 odstotka - Ivanc opozarja, naj nas ta ne zavede. Učinek osnove bo po njegovem mnenju imel velik vpliv, in bo do konca leta inflacija ob zmerni rasti cen zelo verjetno dosegala stopnjo treh odstotkov. Ob tem opozarja na posebnost slovenskega trga, saj so k julijskemu padcu cen bistveno pripomogle pocenitve oblačil in obutve, ki so se cenile bolj, kot so naraščale cene turističnih aranžmajev.
Preberi še
Medletna inflacija julija pri 1,4 odstotka, na mesečni ravni deflacija
Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin julija znižale.
31.07.2024
Powell: Vse skupaj odvisno od inflacije in trga dela, smo pa blizu prvega reza
Federal Reserve ni spremenila obrestnih mer
30.07.2024
Masten: Primanjkljaj pričakovan, kmalu konec načrtovanj izdatkov 'na zalogo'
Proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta nižji kot lani.
01.08.2024
Ob podatkih o inflaciji na evropski ravni pa Ivanc meni, da ima Evropska centralna banka (ECB) dobre pogoje za nadaljnje nižanje obrestnih mer, ki mu bo verjetno sledila tudi ameriška centralna banka (FED).
Industrija je šibka točka gospodarstva
"Šibkost je čutiti v srednji Evropi, predvsem zaradi padca izvoznih naročil v industriji, tudi v panogah, kjer so bila evropska podjetja tradicionalna uspešna, kot sta denimo strojegradnja in avtomobilska industrija," je zapisal Ivanc v včerajšnji objavi na GZS.
Pri tem je pojasnil, da so azijska gospodarstva bolj konkurenčna, saj čedalje bolj obvladujejo surovinsko verigo ter imajo posledično evropski in ameriški proizvajalci manj težave z ohranjanjem konkurenčnost na drugih trgih.
Lek rešuje padce v slovenski industriji
Slovenska industrijska proizvodnja je bila v prvih petih mesecih višja, ima pa ugodno okoliščino - močno širitev Lekovih kapacitet, ki zavira padce, ki jih je čutiti drugod. Proizvodni PMI na območju evra in nemški indeks zaupanja v industriji inštituta IFO, ki sta vodilna kazalnika, kažeta, da tretje četrtletje ne bo boljše od drugega.
"V začetku leta sem pričakoval večji odboj industrijske proizvodnje. Menil sem, da bodo nižje cene zemeljskega plina, delno tudi drugih energentov pripomogle k odboju rasti, vendar še vedno ni povpraševanja izven trgov EU, kar je posledica izgube tržnih deležev določenih evropskih proizvajalcev. Ko nemška in francoska podjetja niso uspešna na tujih trgih, se to pozna tudi pri nas, ki smo njihov dobavitelj. Kljub temu pa ostaja optimizem pri rasti BDP na storitvah, nekoliko manj optimizma pa je na strani kupne moči potrošnikov pri proizvodih," pojasnjuje Ivanc.
Slovenska industrijska proizvodnja je bila v prvih petih mesecih višja, ima pa tudi ugodno okoliščino - močno širitev Lekovih kapacitet, ki zavira padec, ki ga je čutiti drugod, pravi Bojan Ivanc iz GZS.
Nenazadnje so po besedah analitika potrošniki zadržani tudi zaradi pretekle rasti cen avtomobilov in meni, da bi to vrzel morali premagati z rastjo plač. "Da bodo potrošniki zapravljali tudi za druge izdelke," dodaja. Evropa poskuša zamegliti nekonkurenčnost avtomobilske industrije s carinami, a te na dolgi rok ne bodo mogle skriti težav, zato Ivanc poudarja, da bodo tudi podjetja morala storiti veliko na tehnologiji in nadgradnji konkurenčnosti proizvodnje.
Ne moremo se zanašati zgolj na eno podjetje
Pri uvoznih in izvoznih podatkih vseeno Ivanc ostaja previden. Trendi visoke rasti nas ne smejo zavesti, kajti pomembna bo dodana vrednost, ki jo ustvarjajo velike investicije v farmacevtsko industrijo. Ločiti je treba podatke, ki so povezani z eno multinacionalko, ki pri nas širi kapacitete – ne samo proizvodne, ampak tudi distribucijo. Pri distribuciji je dodana vrednost nekoliko nižja kot pri proizvodnji, pojasnjuje Ivanc. Dodana vrednost v industriji ne bo toliko porastla kot uvoz in izvoz. Blagovna menjava s trgi EU je nekoliko v minusu, podobno kot v drugih evropskih državah, a realno gledano padci niso tako veliki, kot so nominalni podatki, opozarja Ivanc.
Podjetja bodo morala storiti veliko na tehnologiji in nadgradnji konkurenčnosti proizvodnje, pravi Bojan Ivanc iz GZS.
Ameriško gospodarstvo ni tako šibko
Včerajšnja panika, ki je zavladala po objavi podatkov o šibkem proizvodnem indeksu PMI, ki dejansko predstavlja 15 odstotkov dodane vrednosti v ameriškem gospodarstvu, je Ivanca presenetila. Storitveni PMI, ki je bil objavljen včeraj tekom dneva je bil precej boljši in odraža rast ameriškega gospodarstva, ki je pretežno storitveno. Po njegovem mnenju tudi podatki o prostih delovnih mestih, ki so podobni tistim pred pandemijo, ne kažejo dramatičnega slabšanja razmer, daje pa ameriški centralni banki Fed signal, da bi lahko morda nekoliko pospešil nižanje obrestnih mer.