Indeks cen življenjskih potrebščin se je na mesečni ravni julija znižal. To pomeni, da so bile cene življenjskih potrebščin julija glede na junij v povprečju nižje za 0,1 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Na medletni ravni so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,3 odstotka, kar je druga najnižja raven po marcu leta 2021, ko je bila inflacija 0,1-odstotna.
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je bil julija pri 1,4 odstotka. V istem obdobju lani je bila inflacija 5,7-odstotna. Mesečno so se cene merjene s harmoniziranim indeksom znižale za 0,2 odstotka.
Analitiki: storitve bodo tudi v prihodnje poganjale inflacijo
''V Sloveniji že opažamo bistveno manjše inflacijske pritiske, predvsem na področju blaga,'' so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Inflacija blaga je v prvi polovici leta 2024 v povprečju obsegala okoli 1,3 odstotka, julija pa je bila medletno izmerjena 0,8-odstotna deflacija. Manjše stroškovne pritiske opažajo v domači proizvodnji, pri čemer so bile tudi uvozne cene blaga za široko potrošnjo junija za odstotek nižje kot leto prej. Zadnji podatki trgovine na drobno prav tako kažejo na šibko povpraševanje.
Trgovina na drobno je junija medletno stagnirala pri ‒0,1 odstotka. Ker plače rastejo počasi, maja je bila medletna rast 1-odstotna, potrošniško razpoloženje pa okreva počasi, so številke še vedno nižje, kot so bile pred pandemijo. Glavni dejavnik skupne inflacije ostajajo storitve, ki so bile julija medletno višje za 5,3 odstotka, saj praviloma zaostajajo za skupno inflacijo. Analitiki še ocenjujejo, da bodo storitve tudi v prihodnje poganjale inflacijo na povprečno okoli dva odstotka v letu 2024.
Harmonizirani indeks pokazal 1,4-odstotno rast cen
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 1,4-odstotna (v prejšnjem juliju 5,7-odstotna). Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,2 odstotka. Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 5,3 odstotka, blago pa se je za 0,8 odstotka pocenilo, piše Surs. Cene poltrajnega in trajnega blaga so se pocenile za 2,4 odstotka oziroma dva odstotka.
Na letni ravni cene višje za 1,3 odstotka
Na višjo inflacijo še vedno najbolj vplivajo višje cene storitev. V povprečju so bile dražje za 4,4 odstotka. Blago se je pocenilo za 0,3 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 1,7 odstotka oziroma 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,2 odstotka.
Najbolj, za 0,4 odstotne točke, so k inflaciji prispevale višje cene v restavracijah in hotelih, zvišale so se za 6,1 odstotka. Za 0,3 odstotne točke so inflacijo spodbudile podražitve alkoholnih pijač in tobaka. Podražile so se za 5,3 odstotka. Zaviralno (za 0,4 odstotne točke) so na inflacijo medletno vplivale cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanja, voda, električne energije, plina in drugega goriva. Pocenili so se za 2,8 odstotka.
Na mesečni ravni deflacija
Precej so se na mesečni ravni pocenila oblačila in obutev. K mesečni deflaciji je ta skupina dobrin prispevala 0,8-odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,9 odstotka, obutev pa za 7,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke je k upadu cen na mesečni ravni pripevala še cenejša hrana (za 0,5 odstotka). Najbolj so k inflaciji prispevale višje cene počitniških paketov. Ti so bili na mesečni ravni dražji za 10,8 odstotka, kažejo podatki Sursa. K skupni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene proizvodov in storitev za osebna vozila. Na mesečni ravni so bile dražje za 2,4 odstotka.
Slovenija z eno najnižjih inflacij v evrskem območju
Letna inflacija v območju z evrom je bila julija 2,6-odstotna. To je več kot junija, ko je bila 2,5-odstotna, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostata. Največji vpliv imajo še vedno cene storitev. Julija so bile cene višje za štiri odstotke,(junija 4,1 odstotka). Sledile so cene hrane, alkohola in tobaka, ki so bile medletno višje za 2,3 odstotka. Junija je bila rast 2,3-odstotna. Cene energije so bile julija višje za 1,3 odstotka, junija pa je bila 0,2-odstotna. Neenergetsko industrijsko blago se je julija podražilo za 0,8 odstotka (junija je bila rast 0,7-odstotno).
.webp){kind=icon}
