Lansko leto za slovenske trgovce ni bilo rožnato. Maloprodaja je namreč po rekordnem letu 2022 medletno upadla za 11,6 odstotka, kar je v največji meri posledica upada vrednosti prodaje goriv. Po analizi analitikov Bloomberg Adrie sta upadla tudi segmenta neživil in živil. Slednji je upad po letu 2022 celo poglobil z 1,7 na 3 odstotke.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, je za lanske slabše rezultate, ki so brez upoštevanja padca prodaje goriv znašali okrog štirih odstotkov, v prvi vrsti kriva ''negotovost kupcev glede situacije v gospodarstvu zaradi inflacijskih pritiskov in iz ostalih razlogov''.
Nestimulativno okolje za trgovce
Predsednica zbornice opozarja, da se pozna tudi učinek državnega spremljanja cen osnovnih prehrambnih proizvodov. To je trgovske cene pogosto ''potisnilo pod nabavne cene in trgovci so pretirano znižali cene v škodo svoje lastne marže,'' opozarja Lah.
Preberi še
Komentar: Rast produktivnosti in stroškov zaposlenih v maloprodaji
V letu 2022 so trgovske verige v regiji Adria ob dvomestni rast prihodkov močno povečale produktivnost.
09.01.2024
Analiza: Trgovci spreminjajo strategije upravljanja nepremičnin
Strategija intenzivnega nakupa nepremičnin s širitvijo prodajne mreže je zastarela, saj je dodatno zadolževala podjetja.
30.12.2023
Konzum odprl prvo pametno trgovino: Blagajničarjev ni, je pa 150 kamer
V novi trgovini je na voljo 1700 artiklov.
20.09.2023
Poleg tega so trgovci, da bi privabili kupce, pripravili različne akcije in popuste, kar je tudi vplivalo na rezultate. Kupci so bili zadržani tudi pri dražjih proizvodih, izjema je bila prodaja vozil, ki je lani zrasla.
Letošnji januar sicer kaže na večji optimizem, a Lah opozarja, '''da prva lastovka ne prinese pomladi''. Za trend bo treba počakati še mesec ali dva, predvsem zato, ker so gospodarstvo doletele nekatere dodatne obremenitve, kot so povečan davek od dohodka pravnih oseb in davek na dolgotrajno oskrbo.
Negotovost velja tudi glede reform in tega, kakšne obremenitve gospodarstvu bodo prinesle, saj obremenitve niso dobre '' za gospodarstvo in v drugi fazi tudi ne za potrošnika,'' je realna Lah.
V drugi polovici leta sicer lahko pričakujemo rahljanje obresti, kar bi lahko spodbudilo večje nakupe, a sogovornica opozarja, da je tudi tu treba še počakati, saj je cilj Evropske centralne banke 2-odstotna inflacija. Tveganje pa predstavljajo tudi geopolitične razmere.
Vpliv konsolidacije trga
Slovenskim trgovcem bo spremembe prinesla tudi morebitna zelena luč regulatorjev Mercatorjevem prevzemu Tuša. A Lah na izkušnji Molovega prevzema OMV opominja, da lahko postopki pridobivanja soglasij trajajo tudi dve leti.
Združena trgovca bi imela okoli 40-odstotni tržni delež, kar je veliko. To bi Mercatorju omogočilo ''finančno udejanjanje strategij za optimizacijo poslovanja in poslovnih procesov'', pravi Lah, ki pa jo skrbijo posledice agresivne cenovne politike na slovensko živilsko-predelovalno industrijo.
Predsednica zbornice pa ne pričakuje bistvenih sprememb za potrošnike. Ti bodo več sprememb opazili z nadaljnjim pohodom diskontnih trgovcev. Sogovornica pravi, da imajo diskontni trgovci v državah Evropske unije med 40- in 50-odstotni tržni delež, v Sloveniji pa približno tretjinskega.
Kot je dejala Lah, pa so diskonti trgovci ''spremenili strategijo, ne gredo več samo v cenovno konkurenco na proizvodih, pač pa tudi na lokacijsko'', saj prihajajo v središča večjih mest. To pa bo verjetno vodilo v večanje njihovih deležev, da bodo ti primerljivi z državami Unije.
Celoten pogovor v priloženem videu.