Svetovno gospodarstvo se še vedno nahaja v negotovih vicah med visoko inflacijo in prihajajočo recesijo. Zadnje podatke o stanju gospodarstva je za Bloomberg Adria TV komentiral glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Kako naj razumemo na videz nasprotujoče si podatke o prihodkih v proračunu in gospodarski rasti na eni strani ter slabih obetih za prihodnost na drugi, npr. v indeksu nabavnih managerjev za evroobmočje?
"Inflacija za proračun ni nujno slaba novica, saj se z njo obračunan DDV povečuje. Zanimivost inflacijskega obdobja je, da tudi ko pride do manjša potrošnje gospodinjstev, lahko proračunski prihodki še vedno rastejo.
V zadnjem tednu je večina podatkov negativno presenetila. Podatki za Evropo so pokazali, da se je julija v glavnini sektorjev (17 od 20) proizvodnja in prodaja zmanjšala. Rast prodaje je bila prisotna samo še v farmaciji, biotehnologiji, programski opremi in storitvah, industrijskih storitvah, tehnološki opremi in turizmu. Prihodki so se začeli umirjati, glavnina dejavnosti je beležila nižje pogoje poslovanja kot v juniju.
Svetovna industrija se sinhrono upočasnjuje, kar je razumljivo, saj je prek verig vrednosti povezana. Padci so daleč največji v Evropi, tudi v ZDA je prisotno ohlajanje, v Aziji pa se rast umirja.
Menim, da bo septembra inflacija nižja, verjamem tudi, da bo nižja že avgusta. Ključen razlog so cene naftnih derivatov, ki jih statistika meri tri tedne po tem, ko se cene spremenijo. Če ste spremljali mesečno inflacijo, ta zelo slabo sledi cenam goriva. Avgustovska inflacija bo bliže 10 odstotkom kot 11. Dobra novica je tudi, da se nekatere primarne kmetijske surovine na svetovnih trgih cenijo, verjamem, da se bodo ta ali naslednji mesec znižale cene olja.
V jesenskih mesecih pa moramo izpostaviti določitev kapice na cene zemeljskega plina in elektrike za gospodinjske uporabnike, pa tudi prepolovitev DDV za nekatere energente. To pomeni, da se bo mesečna rast cen v teh mesecih umirila, medletna pa bo počasi upadala pod 10 odstotki."
Kaj poganja inflacijo?
"Problem je, da je inflacija čedalje širše osnovana, kar pa je tudi nekako logično. Počasi se dražijo tudi proizvodi ali storitve, ki so v osnovi vezani na energente. In v kolikor ti proizvodi pridejo do potrošnika po tem, ko podjetje nabavi surovino, se to kasneje odrazi v inflaciji. Veliko je na kratek rok odvisno od cen naftnih derivatov in načina državne regulacije teh cen.
Je pa bilo že v juniju zaznati, da se inflacija umirja. Mesečna je bila skoraj en odstotek, v treh mesecih prej je vsak mesec v povprečju narasla za 2,4 odstotka. Torej je že junijska inflacija malce nižja, čeprav je na medletni ravni dosegla najvišjo vrednost. V kontekstu tako visoke inflacije moramo biti pozorni predvsem na mesečno spremembo, manj na letno spremembo."
Je rebalans proračuna potreben?
"Rebalans proračuna bo po moji oceni vsaj za letos povečal pravice porabe, za naslednje leto pa jih ne bo bistveno spremenil. Za oceno proračunskih sprememb je potrebna tako realna sprememba BDP kot tudi sprememba cen. Proračunski prihodki so v veliki meri odvisni od končne ravni cen. Višje povprečne cene zvišujejo davčne prihodke, ker državi omogočajo večje dodeljene pravice porabe."
.webp){kind=icon}
