.webp){kind=icon}
''Industrija proizvodnje materialov je trenutno v največji stiski in se sooča z zaskrbljujočim padanjem naročil,'' je sporočilo ključnih igralcev te industrije v Sloveniji po zadnjem nacionalnem posvetu. Metalurška in kovinsko predelovalna podjetja v Sloveniji ustvarijo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Kaj upad naročil pomeni za celotno gospodarstvo in kaj za zeleni prehod, saj je industrija proizvodnje kovin tudi strateškega pomena za uresničevanje ambicioznih ciljev Evrope za zeleni prehod in krožno gospodarstvo. Z ugašanjem proizvodenj primarnega aluminija, ki je od letos tudi eden od strateških materialov za uresničevanje zelenega prehoda, povečujemo ogljični odtis. V Sloveniji se je z izgubo Talumove elektrolize ogljični odtis podjetja, zaradi uvoza primarnega aluminija, povečal za okoli 2,5-krat višji. Na trenutke deluje kot, da zeleni prehod otežuje zeleni prehod, industrija pa se je znašla v ''paradoksalnem položaju.''
Po drugi strani, projekcije kažejo, da se bodo potrebe po kovinah kot sta aluminij in jeklo povečevale. Bo slovenska – pa tudi evropska – industrija materialov preživela, medtem ko v ozadju druge države vlagajo stotine milijard v razvoj jeklarstva in proizvodnje aluminija?
O izzivih slovenske in evropske industrije materialov smo v oddaji Zoom in govorili s predsednikom uprave Taluma Markom Drobničem, izvršnim direktorjem za proizvodnjo, tehnologijo in investicije v Slovenski industriji jekla Slavkom Kanalcem, Bloombergovim analitikom Mihaelom Blažekovićem in dr. Jožefom Medvedom z oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
