.webp){kind=icon}
Najstarejše najdbe kitajske svile v Evropi izvirajo iz 6. stoletja pred našim štetjem. Začetki kitajske svilne poti pa so še starejši. V Evropo so po njej prišli papir, smodnik, številne drage kovine, najverjetneje kompas in še kaj.
Pred več kot dva tisoč leti je bilo Kitajsko gospodarstvo največje na svetu in na to pot si Kitajska ponovno prizadeva stopiti zadnjih 40 let. A že nekaj let drugemu največjemu gospodarstvu na svetu zadnje čase ne gre vse po načrtih.
V težavah je gradbeni sektor, visoka je brezposelnost mladih, imajo visok javni dolg, izvoz upada. Mnogi govorijo o koncu kitajskega gospodarskega čudeža. Tudi uradni Peking je zaskrbljen, ali bodo dosegli letošnji cilj 5-odstotne rasti BDP. Za spodbude gospodarstvu razmišljajo o dodatni zadolžitvi.
Vse več skrbi povzroča tudi zaostrovanje trgovinske vojne zahoda z azijsko velikanko, ki se je začela v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zadnjo epizodo pa smo videli v Evropski uniji s preiskavo subvencij kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov.
Posledice trgovinske vojne
Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV glede trgovinske vojne dejal Žiga Vavpotič, nekdanji predsednika upravnega odbora družbe Outfit7 in predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Kitajske nikakor ne smemo podcenjevati.
Ob morebitni uvedbi evropskih protiukrepov ali carin v primeru ugotovitve nepoštenih praks kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov bi zagotovo sledil oster odziv uradnega Pekinga. ''Kitajci bodo vedno ravnali izjemno pragmatično. Šestkrat bodo premislili, potem pa udarili,'' opozarja Vavpotič.
Posebej nevarno je razmišljati, da Peking v takšnem primeru ne bo ukrepal. ''Kitajci bodo reagirali, zaščitili svoj trg in predvsem svoje gospodarstvo, svoj ugled,'' je prepričan sogovornik. Nekaj upanja na iskanje rešitev daje za november predvideno srečanje ameriškega predsednika Joeja Bidna in kitajskega voditelja Xija Jinpinga.
Morebitna kitajska odločitev, da ne bodo izvažali nekaterih surovin v Evropo, pa lahko močno prizadene nekatere sektorje, na primer avtomobilskega. Tudi v Sloveniji, opozarja Vavpotič, ki meni, da je zaradi majhnosti naša država za Kitajce le ''majhna kapljica v oceanu''.
A vseeno bi si morali prizadevati za konstanto v odnosih. ''Ko smo jih rabili, da smo prišli v Varnostni svet, so bili zelo prijateljska država,'' s primerom pokaže na to, da se Slovenija zlahka udinja sprotnim interesom velikih sil in da je za zadovoljitev velikih pripravljena storiti marsikaj.
Kar je bilo videti tudi pred tremi leti, ko so pod pritiskom takratne Trumpove administracije v Janševi vladi Huawei razglasili za tvegano podjetje pri gradnji 5G omrežij, kitajski gradbinci pa so takrat izpadli iz gradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom.
''Sem zelo za to, da zaščitimo naše gospodarstvo, da postavimo jasne meje, zelo jasna pravila. Ampak ta pravila naj veljajo za vse enako, ne da je drugače za Kitajsko,'' je jasen Vavpotič. Če bo Slovenija delala na ta način, si bo naredila slabo uslugo, ki ''nas bo krepko udarila po žepu''.
Neizkoriščene priložnosti kitajskega tržišča
Ob vsem tem Kitajska ostaja drugi največji investitor na svetu. V zadnji izdaji revije Bloomberg Businessweek Adria so objavili pregled kitajskih naložb v regiji Adria. Z 12 milijardami evrov kitajskih naložb prepričljivo vodi Srbija.
V Sloveniji so Kitajci za milijardo dolarjev kupili govorečega mačka Toma in njegove prijatelje v podjetju Outfit7, 300 milijonov evrov so odšteli za Gorenje, so lastniki številnih visokotehnoloških družb.
Na drugi strani slovensko gospodarstvo po tem, ko je večinoma izgubilo ruski trg, aktivno išče nove priložnosti, v Koreji, Indiji, Afriki in še kje. A zdi se, da potencialov Kitajske ne znamo izkoristiti, saj od tam vse več uvažamo, izvoz v to državo pa upada. Del razlogov je tudi v strahu pred ogromnim tržiščem. Kitajci namreč pogosto želijo dobavo količin, ki jim slovenski izvozniki niso kos.
Kar se tiče priložnosti za Slovenijo na kitajskem trgu, Vavpotič meni, da bodo Kitajci vedno pripravljeni na sodelovanje v smislu že omenjenega pragmatizma. Kitajski moramo jasno povedati, na katerih področjih si želimo sodelovati in ''na tem temeljiti dolgoročno sodelovanje''.
Da za zdaj ni ovir v poslovanju, pripoveduje tudi Denis Oštir, vodja poslovnega razvoja pri družbi Vidaa USA, ki je hčerinska družba kitajskega Hisensea, v Sloveniji znanega kot lastnika Gorenja. Kot pravi Oštir, se tudi Kitajci ''bojijo trgovinske vojne. Zavedajo se pomena tujih trgov za Kitajsko, za gospodarsko rast, ampak mislim, da v Evropi razmišljamo preveč evropocentrično''.
Bloomberg Adria
Kitajska se namreč v takšnih razmerah obrača na druge velikanske trge. Če ima evropsko tržišče pol milijarde potrošnikov in je zasičeno, pa so na drugi strani velikanski trgi, na primer skoraj 300-milijonska Indonezija, ogromni afriški in bližnjevzhodni trgi in Kitajska se vse bolj obrača nanje.
Tako so v Indoneziji v minulih dneh odprli prvo hitro železnici v Jugovzhodni Aziji. Ta pot med prestolnico Džakarto in Bandungom z vlakom, ki lahko doseže hitrost do 350 kilometrov na uro, skrajša na pičlih 45 minut. In projekt je finančno podprla Kitajska v okviru pobude En pas, ena pot.
''Že nekaj časa imajo Kitajci alternativne načrte, preusmerjajo svoja svoje dobavne verige drugam,'' je jasen Oštir. Morebitna eskalacija trgovinske vojne sicer po Oštirjevem mnenju ne bo vplivala na slovenska podjetja v kitajski lasti ali na nove investicije. Na te po njegovem mnenju sicer bolj vplivajo birokratske ovire in pomanjkanje delovne sile.
