Neslavno prvo mesto v pomanjkanju IKT-kadrov

Slovenija se uvršča na neslavno prvo mesto med državami Evropske unije po težavah pridobivanja IKT-kadrov. Letno bi morali usposobiti 6.000 strokovnjakov, jih pa le okoli 2.500. Delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc je nizek, čeprav digitalizacija izboljšuje konkurenčnost.

''Za vožnjo avta vsak potrebuje izpit in varen, registriran avto. Za vožnjo življenja, ki bo digitalna, pa ne bi vložili tisto malo napora in nekaj ur izobraževalnega procesa za naše naslednike?" se je po torkovem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) vprašal Igor Zorko, predsednik gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo ter Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

Nova industrijska revolucija

Kot je Zorko povedal v pogovoru za Bloomberg Adria TV, je ''digitalizacija nova industrijska revolucija''. Pomanjkanje ustreznih kadrov za te procese je sicer težava, s katero se spopada ves svet. ''Potrebujemo ljudi, ki razmišljajo kreativno, algoritmično. Naš šolski sistem ni temu prilagojen. Smo na ravni izpred 10, 20 let,'' opozarja Zorko. Spremembe pa se dogajajo prepočasi.

V osnovnih in srednjih šolah bi morali zato uvesti obvezen predmet računalništva in informatike, opozarjajo v GZS. Ne gre le za IT-strokovnjake. Ključna Zorkova teza je, da moramo digitalizirati vse poklice. Tako ''tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, z novinarstvom, z vsebino, upravnimi postopki, administracijo. Te kadre potrebujemo nujno zdaj,'' opozarja.

Andrej Brodnik z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko je na posvetu na GZS izrazil bojazen, da bo Slovenija edina država v Evropski uniji brez temeljnih vsebin računalništva in informatike v obveznem delu izobraževanja. Samo vključevanje digitalnih kompetenc v predmete, kot jih predvideva slovenska kurikularna prenova, se je namreč v Avstriji izkazalo za slabo, je dejal.

Pixabay

 

Digitalizacijo moramo uporabljati kot dodatno orodje, pravi Zorko. Kot nekaj, kar bo spremenilo naš način dela. ''Tako kot so pred stotimi leti morali začeti uporabljati stroje za to, da so namesto nas proizvajal serijsko stvari, je tudi pri digitalizaciji,'' potegne primerjavo z industrijsko revolucijo.

Delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc je zelo nizek. Brez digitalizacije bomo zaostali v razvoju. Povprečno podjetje po Zorkovih podatkih v digitalni razvoj vlaga med dvema in štirimi odstotki letnih prihodkov. Če bi želeli razvijati procese digitalizacije, bi morali vlagati med šestimi in osmimi odstotki.

Glede na to, ''koliko vlagamo v proizvodnji v stroje, je to še relativno malo. Moramo vedeti, da to ni strošek, ampak je to investicija v naše delo in v naše storitve,'' o želenih odstotkih pravi Zorko. Še toliko večji izziv je to za mala in mikro podjetja.

Izzivi za manjša podjetja in državo

Podjetjem, kjer glavne funkcije slonijo na enem človeku, je treba pri teh postopkih še bolj pomagati. ''Zato rabimo ekosisteme in tu se trudimo, da IT-podjetja sodelujejo s temi podjetji in skušajo ustvarjati skupen program, ki bo prinesel ta preskok,'' pravi Zorko.

Digitalizacija je izziv tudi za državo, za javno upravo. Do leta 2005 smo bili na tem področju napredni, pravi Zorko, ''imeli smo programe digitalizacije javnega sektorja, storitev, ukvarjali smo se z uporabniki''.

Največjo težavo je povzročila kriza, obdobje varčevanja pri obstoječih kadrih in ustavitev zaposlovanja. ''Če so vsi enako plačani v javnem sektorju, je tudi motivacija manjša. V krizi nismo zaposlovali IT-kadrov,'' opozarja na izgubljena leta.

Postopki tečejo prepočasi, zaradi kadrovskega manka zamujamo s pripravo na digitalizacijo, realizacija je posledično še počasnejša. ''Morali bomo zelo spremeniti način dela javnega sektorja, da se bo ta lahko digitaliziral po meri zaposlenih in po meri uporabnikov, ki hočemo naprej,'' pravi Zorko. Denar za to je na razpolago v evropskih skladih. Le porabiti ga je treba znati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar