Dejanska potrošnja na prebivalca v lanskem letu, ki odraža materialno blaginjo, je pri nas 13 odstotkov pod povprečjem Evropske unije, kažejo podatki Eurostata. To je sicer pet odstotnih točk več kot leto prej. Hkrati je raven cen proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, 12 odstotkov pod evropskim povprečjem.
V standardih kupne moči je bil BDP na prebivalca v Sloveniji v lanskem letu deset odstotkov nižji od povprečja v EU. Cene hrane, pijače in tobaka so bile nižje kot v Avstriji in Italiji, kaže prva ocena Eurostata o gospodarski razvitosti držav.
Potrošnja najvišja v Luksemburgu
Med 36 evropskimi državami je bila potrošnja najvišja v Luksemburgu, in sicer 46 odstotkov nad evropskim povprečjem, najnižja pa v Albaniji, kjer je 61 odstotkov nižja od povprečja.
Preberi še
Rekordne cene pri proizvajalcih tako pri nas kot v Nemčiji
Indeks cen industrijskih proizvodov pri nemških proizvajalcih se je maja v medletni primerjavi povečal za 33,6 odstotka, pri nas pa za 22,6 odstotka.
21.06.2022
Potrošniki zapirajo denarnice in pričakujejo hitrejšo rast cen
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v juniju za dve odstotni točki nižja kot v prejšnjem mesecu, kažejo podatki statističnega urada Surs.
22.06.2022
Tudi po kazalniku BDP na prebivalca je položaj držav podoben kot pri potrošnji na prebivalca, vendar so razlike med državami bistveno večje. V Sloveniji je BDP na prebivalca dosegel 90 odstotkov povprečja v EU, kar je za eno odstotno točko več kot v letu 2020, vrednost pa narašča od leta 2015 naprej. Tudi tu je najvišjo vrednost dosegel Luksemburg, kjer je BDP na prebivalca kar 177 odstotkov višji od evropskega povprečja, najnižjo pa Albanija, kjer je vrednost 68 odstotkov pod povprečjem.
Raven cen pri nas pod povprečjem EU
Evropska primerjava ravni cen proizvodov in storitev, ki so namenjeni za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je bila lani raven cen pri nas 12 odstotkov pod povprečjem EU. Od držav članic EU so bili v povprečju proizvodi in storitve za končno potrošnjo najdražji na Danskem in Irskem, in sicer 40 odstotkov nad povprečjem EU, najcenejši pa v Romuniji in Bolgariji, kjer so cene 44 odstotkov pod povprečjem EU.
Razlike v cenah so bile najizrazitejše pri skupini gostinske in nastanitvene storitve: v Avstriji in Italiji so bile cene teh storitev 32 oziroma 18 odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa osem oziroma 29 odstotkov nižje od cen v Sloveniji.
Prav tako so razlike v cenah občutne pri hrani in pijači. V Avstriji in Italiji so bile cene teh proizvodov v povprečju sedem oziroma šest odstotkov višje, na Hrvaškem in Madžarskem pa tri ozrioma 15 odstotkov nižje od slovenskih cen.
.webp){kind=icon}
