.webp){kind=icon}
Slovenci imamo na računih 27,5 milijarde evrov denarja, kaže oktobrsko poročilo Banke Slovenije (BS). Znesek se je v preteklem trimesečju povečal za 1,3 milijarde evrov. Denar na računih kopičijo tudi slovenska podjetja. Ta so imela ob koncu drugega četrtletja 9,7 milijarde evrov gotovine in vlog, še kažejo podatki poročila. Koliko denarja imajo na računih največja slovenska podjetja? Podatki iz letnih poročil kažejo, da sedijo na gorah denarja.
20 največjih gospodarskih družb v Sloveniji po prihodkih je imelo ob koncu preteklega leta na računih 1,11 milijarde evrov. Če v izračun vključimo še blue chip podjetja, imajo skupno na računih 1,38 milijarde evrov.
Kdo ima največ denarja na računih?
Pri večini podjetij gre za stanje na računih na zadnji dan leta 2021. Od takrat se je stanje lahko že spremenilo, še posebej ob upoštevanju inflacije, ki se je letos povzpela v višave. Med največjimi podjetji je imela največ denarnih sredstev na transakcijskih računih družba Adria Mobil, ki se ukvarja z izdelavo počitniških prikolic, in sicer slabih 209 milijonov evrov. Ob tem je treba poudariti, da gre za stanje 31. avgusta 2021. Od takrat je minilo že precej več kot leto.
Krka močno zmanjšala sredstva
Novomeška Krka je imela ob koncu preteklega leta na računih okoli 160 milijonov evrov denarnih sredstev. To je skoraj polovico manj kot konec leta 2020, ko so imeli na računih 313,5 milijona evrov. Povečana likvidna sredstva ob koncu leta 2020 so bila posledica zmanjšanja vrednosti terjatev in manjše realizirane vrednosti naložb v osnovna sredstva, kar je bila posledica pandemije covida-19.
Leta 2021 so sredstva občutno zmanjšali. Kaj počnejo s presežnim denarjem? V skladu s pravili razpršitve naložb in ob upoštevanju kreditnega tveganja bank so med letom del denarnih presežkov deponirali pri bankah, da bi tako zmanjšali strošek negativnih obrestnih mer, del pa naložili v obveznice izbranih evropskih držav s krajšo ročnostjo, izhaja iz letnega poročila. Denarna sredstva so tudi v prvi polovici leta 2022 zmanjšali – na 141 milijonov evrov.
"Krka uspešno posluje in generira robusten denarni tok iz poslovanja, ki presega potrebe za pokrivanje operativnih stroškov, investicij in dividend. Presežna denarna sredstva so naložena v različne denarne inštrumente," so nam nedavno pojasnili v Krki. "Ta so namenjena zagotavljanju potrebne likvidnosti celotne skupine in zanje sedaj ne plačujemo nobenih ležarin," dodajajo.
GEN-I več kot podvojil sredstva
V prvi polovici leta se je na drugo mesto povzpela skupna GEN-I. Ob koncu preteklega leta je imela skupina 149,6 milijona evrov denarnih sredstev in ustreznikov – 2,3-krat več kot leta 2020. Po sedmih mesecih poslovanja je skupina ustvarila 19,6 milijona evrov dobička. Za približno toliko se je ob koncu julija povišala tudi količina denarja na računih – na 169,9 milijona evrov. Zaradi energetske krize se GEN-I obetajo poroštva. Država bo energetskim družbam Holding slovenskih elektrarn (HSE), Gen energija s povezano družbo GEN-I in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva.
Dobrih sto milijonov evrov je imel konec leta 2021 na računih Petrol. Po prvem polletju leta 2022 se je številka zmanjšala na slabih 59 milijonov evrov. Spomnimo, družba je zaradi vladne zamrznitve maloprodajnih cen naftnih derivatov v prvi polovici leta utrpela izpad EBITDA v višini 108,9 milijona evrov. Za Petrolom so se uvrstili HSE (96,6 milijona evrov), Sava Re (88,6 milijona evrov), Zavarovalnica Triglav (83,3 milijona evrov), Gorenje (73,9 milijona evrov) in Belektron (71,2 milijona evrov).
Zakaj podjetja kopičijo gore denarja
''Podjetja so precej previdna; previdna pa so iz znanih razlogov,'' pravi Marko Ketler iz odvetniške pisarne Ketler & Partnerji. ''Prvič je to zaradi energetske krize. Njihovi stroški so se izjemno povišali in si delajo denarno zalogo. Malo so ustavili določene investicije, ker so previdni. Ne vedo, kaj bo, koliko časa bo še inflacija trajala, ali bo prišlo do večjih geopolitičnih premikov. Zelo so defenzivni v razmišljanju. Zato imajo malo več denarja na računu. Če pogledamo Krko, so še previdnejši zaradi Rusije in Ukrajine, kjer so izpostavljeni s petino prometa,'' pravi Ketler.
Kopičenje denarja podjetij ni omejeno na Slovenijo. V Združenih državah Amerike (ZDA) največje količine denarja kopičijo tehnološka podjetja. Apple ima po poročanju portala Investor več kot 200 milijard dolarjev denarnih sredstev. Na to opozarja tudi Ketler. ''Situacija je v svetu zelo podobna. Apple ima na računih milijarde.'' Zakaj se podjetja odločajo za to, ne ve. ''Morda hočejo imeti v vsakem trenutku razpoložljiv denar za oportunistične prevzeme, investicije, nakup lastnih delnic, kar se zelo veliko dogaja. To ni nič nenavadnega glede na to, kar se dogaja v svetu.''
Strinja se, da dobrih naložbenih priložnosti ni. ''Naložbenih priložnosti ni niti za sklade zasebnega kapitala, ki se s tem ukvarjajo dnevno, kaj šele za družbe, ki bi rade investirale bodisi v nove projekte bodisi v nove družbe. Zanimivih projektov za naložbe ni na pretek.'' Ne izključuje, da gre lahko tudi za pomanjkanje strategije upravljanja z denarjem. ''Teh informacij nimam, ne govorim dovolj s finančniki podjetij, da bi lahko dal kompetentno oceno.''
Za delničarje ni slabo, ni pa najbolje
Kaj to pomeni za delničarje? ''Če ima družba denarno zalogo, to ni slabo. Lahko bi bilo še bolje, če bi ta denar reinvestirali v nove produkte, projekte, nadaljnjo rast. To bi bilo za delničarje še bolje. Vendar to vseeno ni slabo.'' Kopičenje denarja ni koristno za celotno gospodarstvo. ''To je povezano. Če tega denarja ne namenjajo za nove projekte, če ne ustvarjajo novih delovnih mest, če ne vlagajo, to za gospodarstvo ni dobro. Če ta denar leži, ni v obtoku, se ne uporablja za investicije, je to za gospodarstvo slabše,'' še pravi Ketler.
*V prvotnem tekstu smo napačno zapisali, da ima družba Interenergo na računih 88,1 milijona evrov denarnih sredstev, kar je napačno. Pravilen podatek je 12 milijonov evrov.
