Analiza: Slovenija že blizu ravnotežja, drugod v regiji trg dela ostaja napet

Stopnja brezposelnosti je eden ključnih kazalnikov gospodarskih razmer, a ni odvisna le od razmer na trgu dela, temveč nanjo vplivajo tudi gospodarski cikli, recesije in zunanji šoki. Če ta vpliv izločimo, dobimo "čistejšo" sliko trga dela oziroma naravno stopnjo brezposelnosti. Ta nam pove, ali je trg dela dejansko napet ali pa gre za začasno stanje, povezano z gospodarskimi razmerami, kot se lahko dogaja v regiji Adria. Prav zato nas zanima, ali smo v regiji že dosegli naravno stopnjo brezposelnosti.

Vse države v regiji Adria so v zadnjih petih letih zabeležile padec brezposelnosti, z izjemo Slovenije, kjer je stopnja skoraj stagnirala. To je pričakovano, saj je že blizu ravni, ki bi jo lahko označili za polno zaposlenost. Največja padca beležita Bosna in Hercegovina, in sicer za 3,5 odstotne točke, ter Severna Makedonija, za 3,2 odstotne točke. Razvrstitev držav po stopnji brezposelnosti se ujema z njihovo gospodarsko razvitostjo. Slovenija in Hrvaška, ki imata največji BDP na prebivalca, imata tudi najnižjo brezposelnost, takoj za njima pa je Srbija. Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina imata medtem najvišjo stopnjo brezposelnosti in sta gospodarsko najmanj razviti državi v regiji. Razvitejša gospodarstva so praviloma manj odvisna od posameznih sektorjev in odpornejša proti zunanjim šokom, kar zmanjšuje strukturno brezposelnost.

Stopnja prostih delovnih mest kaže, kolikšen delež vseh delovnih mest v gospodarstvu ostaja nezasedenih. Ta kazalnik spremljamo skupaj z brezposelnostjo, saj se praviloma gibljeta v nasprotnih smereh. Ko delodajalci iščejo več delavcev, brezposelnost upada, in nasprotno. To razmerje v ekonomiji opisuje Beveridgeeva krivulja. Bosna in Hercegovina ima najvišjo brezposelnost v regiji in hkrati najmanj prostih delovnih mest.

V Sloveniji je položaj obrnjen. Država ima najnižjo brezposelnost in najvišjo stopnjo prostih delovnih mest, zato delodajalci težje najdejo ustrezne delavce. Zanimiv je primer Severne Makedonije. Po stopnji prostih delovnih mest je z 2,17 odstotka v drugem četrtletju 2026 druga v regiji, hkrati pa ima tudi drugo najvišjo brezposelnost. Ob podobni stopnji prostih delovnih mest kot Slovenija ima Severna Makedonija skoraj trikrat višjo brezposelnost. To kaže na vrzel med znanjem in spretnostmi brezposelnih ter potrebami delodajalcev. V Srbiji in na Hrvaškem stopnja prostih delovnih mest nima jasnega trenda. Niha okoli podobne ravni, medtem ko brezposelnost v obeh državah postopoma upada.

V Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini je dejanska brezposelnost precej pod ocenjeno naravno stopnjo, največje odstopanje pa je v Severni Makedoniji, kjer znaša 11,3 odstotka v primerjavi z naravno stopnjo 13,1 odstotka. Naravni stopnji je najbližje Slovenija, kjer sta vrednosti skoraj izenačeni – 4,0 odstotka v primerjavi s 3,9 odstotka –, kar kaže, da je brezposelnost blizu svoje dolgoročne ravnotežne ravni. V drugih državah brezposelnost pod naravno stopnjo kaže na napet trg dela, ki lahko ustvarja pritiske na rast plač in cen. Razlike med dejansko in naravno stopnjo lahko odsevajo tudi strukturne dejavnike, kot so demografske spremembe, migracije ter neskladje med spretnostmi delavcev in potrebami trga dela.

Odgovor na vprašanje iz naslova zato ni enak za celotno regijo. Slovenija je edina država, v kateri je stopnja brezposelnosti tako rekoč izenačena z ocenjeno naravno stopnjo, zato lahko njen trg dela štejemo za uravnotežen. V drugih državah je dejanska brezposelnost pod ocenjeno naravno ravnjo. To kaže na napet trg dela in pritiske na rast plač. Razlike pa niso samo posledica močnega povpraševanja po delovni sili. Izseljevanje in staranje prebivalstva zmanjšujeta obseg delovne sile, zato lahko brezposelnost upada tudi brez izrazitejše rasti zaposlenosti. Nadaljnje zniževanje brezposelnosti v regiji bo zato vse bolj odvisno od strukturnih reform, izobraževanja in zadrževanja delovne sile ter manj od same gospodarske rasti. Pri tem je treba upoštevati, da ocene naravne stopnje temeljijo na podatkih za pet let, zato jih je treba razlagati previdno.