Slovenska ljubezenska afera z dizlom se končuje

Evropa je lepo desetletje gojila ljubezen do dizelskih motorjev. Stroj, ki je bil sprva mišljen kot varčen pogon, je v Evropi postal tako priljubljen, da so jih morali avtomobile s tovrstnimi motorji za tekmovanje na evropskem trgu razvijati tudi japonski in ameriški proizvajalci. Ponujal jih je celo Porsche. Priljubljenost dizelskih motorjev pa je bila v večji meri omejena na Evropo, kjer so države spodbujale njihovo prodajo zaradi nižjih izpustov ogljikovega dioksida.

Z dizelskim škandalom leta 2015, ko je ameriška okoljska agencija (EPA) opozorila, da so Volkswagnovi dizelski avtomobili oddajali od deset- do 40-krat več izpustov, kot je dovoljeno v Združenih državah Amerike (ZDA), se je začel velik preobrat. Države so spoznale, da dizelski motorji vendarle niso tako čisti. Škandal je Volkswagnu in dizelskim motorjem povzročil veliko škodo. V težavah zaradi izpustov dizelskih motorjev pa so se znašli tudi drugi evropski proizvajalci.

V Sloveniji vrh leta 2016

V Sloveniji je dizelski pogon dosegel največji tržni delež leta 2016 po izbruhu škandala, ko je imela slaba polovica novih avtomobilov dizelski pogon. Nato se je delež dizelskih avtomobilov vsako leto nižal. Dizelsko gorivo je bilo v teh letih vedno cenejše od bencina. Izjema je bil konec leta 2018, ko je bil dizel približno tri mesece dražji od bencina. Cenovno inverzijo so analitiki takrat pripisali eksplozijam v nemški in kanadski rafineriji, ki sta proizvajali dizel. Zaradi manjših količin na trgu je bil takrat tudi na bencinskih črpalkah kljub nižjim trošarinam dizel dražji.

Nov udarec za dizelski pogon je bila sprememba v politiki trošarin. Vlada je septembra leta 2020 ugotovila, da je bilo spodbujanje dizelskega pogona za doseganje zmanjšanja izpustov in onesnaževal neustrezno, je poročal Žurnal24.

Zaradi dušikovih oksidov (NOX) ima dizelsko gorivo večji negativni učinek na okolje v primerjavi z bencinom. Takrat je trošarina na dizel prvič po več letih presegla trošarino na bencin. Od takrat se je cena dizla v primerjavi s ceno bencina višala in jo tudi presegla. Istočasno se skozi čas postali varčnejši tudi bencinski motorji. Dodatno finančno breme za dizelske avtombile so postali zapleteni sistemi čiščenja izpustov.

Iz drugega grafa je jasno razvidno, kako sta si dizel in bencin skozi čas izmenjevala tržni delež v Sloveniji. Leta 2020 pa upadu deleža bencinskih avtomobilov ni sledila rast dizelsko gnanih avtomobilov, temveč ostalih pogonov. Med temi so samopolnilni hibridi (HEV), blagi hibridi (MHEV), priključni hibridi in (povsem) električni avtomobili.

V Sloveniji je letos dizel poganjal vsak peti avto

Leta 2020 je imela dizelski pogon še slaba tretjina vseh prvič registriranih avtomobilov. V letu 2021 je delež upadel pod 25 odstotkov. Po 11 mesecih leta 2022 je dizlov tržni delež upadel pod 20 odstotkov. Realni delež je kljub temu malo višji, saj v statistiki ločeno štejejo blage hibride (MHEV), ki jih v velikem delu poganjajo dizelski motorji.

Kljub temu je upad velik. Delež dizelskih avtomobilov se niža tudi pri uvoženih rabljenih avtomobilih, nam je septembra povedal Marko Ferlin iz podjetja Odkrit nakup. Bencinski pogon v zadnjih treh letih ostaja stabilen pri 60-odstotnem tržnem deležu. Tržni delež dizla pa sta si v največjem delu razdelila hibridni pogon in električni pogon ter v manjšem delu še priključni hibridi.

Dizelski pogon še ni povsem za odstrel. Ostaja izbira voznikov, ki letno prevozijo veliko kilometrov oziroma večje razdalje in – malce paradoksalno – voznikov dražjih nemških avtomobilov. Pred leti je analitsko podjetje Jato Dynamics poročalo, kako so bili prav evropski premijski proizvajalci najbolj odvisni od prodaje dizelskih motorjev. Leta 2017 je od 70 do 90 odstotkov prodanih premijskih avtomobilov poganjal dizelski motor. Danes so se deleži znižali, vendar so še vedno višji kot pri množičnih proizvajalcih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar