Koliko kilometrov zares prevozijo električni avtomobili

Eden najpomembnejših podatkov pri električnih avtomobilih je razdalja oziroma doseg, ki ga lahko prevozi s polno baterijo. Prodajalci oziroma proizvajalci obljubljajo veliko, v praksi pa je doseg vedno nižji. Nemški avtomobilski klub (ADAC) je testiral 56 električnih avtomobilov, ki so naprodaj tudi v Sloveniji, in izmeril, koliko kilometrov prevozijo. Meritve izvajajo v okviru ADAC Ecotesta, ki ga morajo opraviti vsa vozila pod standardiziranimi pogoji.

Podatkom smo dodali uradne podatke dosega po ciklu WLTP, globalno usklajenem preizkusnem postopku, s katerim merijo porabo in doseg. Razlika med doseženimi številkami pri testiranju ADAC in podatkom cikla WLTP (globalno usklajenim preizkusnim postopkom, s katerim merijo porabo in doseg) pri testiranih avtomobilih v povprečju znaša približno 20 odstotkov. V povprečju so testirani avtomobili dosegli dobrih 78 odstotkov navedenega dosega WLTP.

Pri ADAC opozarjajo, da se vrednosti porabe in razponi, ki so doseženi v standardiziranem testu, v praksi lahko razlikujejo. To pomeni, da predstavljenih številk z omenjenimi avtomobili ne boste dosegli vedno. Avtocestna vožnja ali nizke temperature lahko doseg močno zmanjšajo, opozarjajo. Tudi če na streho namestite kolo ali na avtomobil priklopite prikolico, bo doseg nižji. Če vozite izključno po avtocesti, se lahko navedene številke dosega bistveno znižajo.

Nemški Autobild je letos preizkusil doseg avtomobilov z vožnjo zgolj po avtocesti. Največ sta prevozila Mercedes EQS in BMW iX. Na avtocesti so testirani električni avtomobili prevozili od 20 do 50 odstotkov manj od navedenih številk cikla WLTP.

Kdo prevozi najdlje?

Vrh lestvice so zasedli BMW, Mercedes-Benz in Ford. Na samem vrhu kraljuje BMW iX v različici z večjo baterijo xDrive 50. Je edini avtomobil, ki je na testu prevozil več kot 600 kilometrov. Na vrh se so (brez večjih presenečenj) uvrstili avtomobili z velikimi baterijami in učinkovito porabo. Najvišja mesta so zasedli avtomobili najvišjega cenovnega razreda. V prvi deseterici so še Ford Mustang Mach-E, Polestar 2, Kia EV6, Tesla Model X100D (različica, ki ni več v ponudbi) in Hyundai Kona. Slednja je s 41.880 evri tudi cenovno najbolj dostopen avtomobil prve dvajseterice.

Najbliže obljubljenim vrednostim so se približali BMW iX, Kia EV6 (z večjo baterijo), Hyundai Kona 64 in Mini Cooper SE. Med modeli, pri katerih je razkorak med navedenimi podatki dosega WLTP in dosegom ADAC največji, so Volkswagen ID.4 GTX, Tesla Model Y Long Range in Model 3 Standard Range Plus ter kitajski MG ZS EV.

Kje je Tesla?

Na vrhu lestvic so še nedavno dominirali Teslini modeli. Ponudba na avtomobilskem trgu se z vsakim dnem širi, konkurenca ne počiva. Na trgu so konkurenti ponudili več avtomobilov, ki so Teslo izrinili z vrha. Na lestvici ni vseh električnih avtomobilov, ki so naprodaj. Dodati je treba, da na lestvici ni Teslinega Modela S Plaid, ki naj bi uradno imel 600 kilometrov dosega; v Evropo so prvi primerki namreč prispeli šele pred dnevi. Tudi ameriški električni dolgoprogaš Lucid Air Dream Edition v Evropo še ni prispel, da bi ga lahko preizkusili in primerjali.

Večja baterija ni vse

Na vrhu lestvice prevladujejo avtomobili z veliki baterijami. Baterija BMW iX ima bruto kapaciteto 111,5 kilovatne ure in okoli 650 kilogramov. To ne pomeni, da je najpomembnejša velikost baterije. Tudi avtomobil z manjšo baterijo lahko nudi dober doseg. To potrjujeta Hyundai Kona in Kia E-Niro, ki z baterijo z zmogljivostjo 67 kilovatnih ur prevozita več kot 400 kilometrov. Tudi Renault Zoe z baterijo kapacitete 52 kilovatnih ur nudi dober doseg, pišejo pri ADAC. V nemškem avtomobilskem klubu zato svetujejo, da preverite, kakšno velikost baterije potrebujete za lastne potrebe.

Kateri je najbolj varčen?

Podatki o porabi razkrivajo, da več porabijo večja in težja vozila. Razlike med avtomobili so ADAC presenetile. Najbolj varčna Hyundai Kona je na testu porabila 16,7 kilovatne ure na sto prevoženih kilometrov. Večji družinski kombiji, kot sta Citroën ë-Spacetourer in Mercedes EQV, so porabili okoli 30 kilovatnih ur na sto kilometrov. Tudi številka porabe ne pove celotne zgodbe. Pri polnjenju električnih avtomobilov namreč prihaja do izgub. To pomeni, da se med polnjenjem porabi več energije, kot je doseže baterijo.

Do izgub prihaja pri pretvorbi izmeničnega toka iz omrežja v enosmerni tok za shranjevanje v bateriji, pojasnjujejo. To je energija, ki jo vseeno plačate, zato jo pri ADAC upoštevajo pri izračunu porabe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar