.webp){kind=icon}
Danes je z izstrelišča v floridskem Kennedy Space Centru poletela prva misija Nasinega lunarnega programa Artemis, ki bo brez človeške posadke potovala okrog Lune. Vzlet je bil najprej napovedan 29. avgusta, a so ga v zadnjih trenutkih odpovedali zaradi tehničnih težav na enem od motorjev. Tudi drugi poizkus 3. septembra ni bil uspešen, saj so zaznali puščanje goriva.
Artemis I. bo do našega naravnega satelita in nazaj potovala 25 dni, povratek na Zemljo se po podatkih Nase pričakuje 11. decembra. Če bo testni polet uspešen, mu bosta sledili misiji Artemis II., ki bo na pot okrog Lune poslala človeško posadko, in Artemis III., katere človeška posadka bo pristala na površju Lune do leta 2026.
"Odprave Artemis bodo omogočile dolgoročno prisotnost na Luni, ki bo nato podlaga za prihodnje odprave posadk na Mars – prav zato je Artemis I. zelo pomemben dogodek v zgodovini poletov v vesolje," je za Bloomberg Adria povedal Harshraj Raiji, vodja projektov za vesolje pri slovenskem podjetju Cosylab, ki ponuja napredne programske rešitve za vesoljsko industrijo.
Preberi še
Misija Artemis I. tudi v drugo ni vzletela
Tudi v drugo je vzlet preprečilo puščanje vodikovega goriva.
03.09.2022
Cosylab; osebni arhiv
Artemis I. je sestavljena iz rakete po imenu SLS (Space Launch System, angl.), najzmogljivejše rakete v dosedanji zgodovini, in vesoljskega plovila Orion, pojasni Raiji. Na krovu so tri lutke, polne senzorjev, ki bodo merili vpliv potovanja na človeško telo, vključno z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Misija je poimenovana po grški boginji lova in plodnosti Artemidi, ki jo povezujejo z Luno. Ameriške lunarne misije pred 50 leti, ki so na površje Lune poslale prvega človeka, so nosile ime njenega brata dvojčka, grškega boga sonca Apola.
Vrnitev na Luno po 50 letih
Človeška noga je zadnjič stopila na Luno decembra leta 1972, ko so tam pristali astronavti Nasine misije Apollo 17 – od zadnjega pristanka na Luni je tako minilo 50 let. "Človek ne bo samo po dolgem času spet stopil na Luno, ampak bo sploh poletel nad nizko Zemljino orbito," dodaja Raiji. Do današnjega dne je na Luni stalo 24 ljudi, misija Artemis pa bo pot v prihodnost tlakovala tudi tako, da bo na površje Lune poslala prvo žensko in prvo temnopolto osebo, so sporočili pri Nasi.
"Na Luno se vračamo zaradi znanstvenih odkritij, gospodarskih koristi in navdihovanja nove generacije raziskovalcev: t. i. generacije Artemida. Čeprav vzpostavljamo vodilno vlogo ZDA v raziskovanju vesolja, bomo gradili globalno zavezništvo in raziskovali globoko vesolje za korist vseh," pravijo pri Nasi.
Med drugim naj bi bile na površju Lune velike zaloge helija-3, neradioaktivne alternative uranu pri proizvodnji jedrske energije.
Bloomberg
Nova obzorja, stare delitve
V Združenih državah Amerike (ZDA) so za namene raziskovanja globokega vesolja v okviru misije Artemis pripravili tudi mednarodni sporazum z imenom Artemis Accords, katerega namen je zagotoviti miroljubno raziskovanje vesolja, predvsem pa vzpostaviti pravila za začetek črpanja naravnih virov na Luni. Sporazum nadgrajuje pogodbo o vesolju (Outer Space Treaty, angl.), ki jo je leta 1967 podpisalo 24 držav, tudi glavni nasprotnici v hladni vojni ZDA in Rusija.
Artemis Accords je od oktobra 2020 do sedaj podpisalo 21 držav, a med njimi ni Kitajske in Rusije, glavnih geopolitičnih rivalov ZDA. Predvsem Kitajska se je pogosto pritoževala nad ameriškimi vesoljskimi ambicijami, ki so jih opisali kot poskus vzpostavitve vesoljske zveze Nato. Kitajsko moti, da nova pravila raziskovanja in osvajanja vesolja postavljajo ZDA in ne Združeni narodi. Največji kamen spotike je določba, ki narodom omogoča vzpostavitev "varnostnih con", ki se jih morajo ostali deležniki izogibati. Kitajska to vidi kot način osvajanja ozemlja mimo mednarodnega prava.
Kitajska in Rusija sta v odgovor na Artemis Accords sklenili svoje zavezništvo na področju raziskovanja vesolja, ki prav tako predvideva stalno prisotnost na Luni z vzpostavitvijo raziskovalne postaje (International Lunar Research Station, angl.). Čeprav državi še nimata drugih partneric, lahko neenotnost na področju raziskovanja vesolja geopolitična trenja na Zemlji kaj hitro preslika izven naše atmosfere.
"Največje tveganje je obstoj dveh nasprotujočih si sklopov pravil," je za Bloomberg povedal Malcolm Davis, raziskovalec vesoljske politike pri Australian Strategic Policy Institute. "Lahko se zgodi, da bi kitajsko podjetje v 30 letih na Luni zavzelo območje z nekim naravnim virom, podobno kot Kitajska sedaj uveljavlja pravico do celotnega Južnokitajskega morja."
Mednarodno in javno-zasebno partnerstvo
Čeprav projekt Artemis vodi ameriška vesoljska agencija, je pri njem sodelovalo več držav ter zasebnih podizvajalcev in dobaviteljev. Med partnerji je tudi Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je prispevala modul za pogon v vesolju. Glavni podizvajalec pri izgradnji modula je bil evropski letalski velikan Airbus, več evropskih podjetij pa je dobavilo potrebne komponente.
"Servisni modul na plovilu Orion je v celoti narejen v Evropi. ESA je prek glavnega pogodbenega partnerja Airbus zavezana k temu, da dostavi šest servisnih modulov za Orion, pri čemer je v projekt vključenih več kot 25 podjetij iz več kot desetih držav članic agencije. Servisni modul zagotavlja pogon, toplotni nadzor, električno energijo na podlagi sončnih celic in podporne sisteme za življenje v vesolju," pravi Raiji.
European Space Agency (ESA)
Glavni podizvajalec pri izdelavi vesoljskega plovila Orion je ameriško obrambno podjetje Lockheed Martin, medtem ko so raketo SLS pomagali sestaviti v podjetjih Aerojet Rocketdyne, Boeing in Northrop Grumman.
Pomembno vlogo bo igralo tudi podjetje SpaceX, ki ga je ustanovil najbogatejši Zemljan Elon Musk. Njihova raketa Starship, ki je po vzletu in pristanku zmožna ponovne uporabe, bo astronavte tretje misije prepeljala iz Lunine orbite na površje.
"Skupaj sta NASA in SpaceX uspešno izvedla drzno in inovativno partnerstvo, ki vključuje obnovo ameriških zmožnosti, da astronavte pošlje iz Zemljine orbite in jih varno pripelje nazaj," so zapisali pri ameriškem podjetju.
Poleg rudarjenja na Luni, ki bi lahko zagotovilo zaloge mnogih redkih materialov, že sama prisotnost človeka na površju Lune odpira več možnosti za gospodarsko rast. "Trajna prisotnost človeka na površini Lune zahteva več elementov, med drugim ustvarjanje energije, proizvodne tehnologije, prebivališča, napredno mobilnost, tehnike proizvodnje hrane itd. Odprave Artemis, ki dajejo pospešek obstoječim panogam in porajajo nove, tako prinašajo številne nove gospodarske priložnosti in s tem povezana delovna mesta," meni Raiji. "Podobno kot servisni modul na vesoljskem plovilu Orion bodo misije Artemis ustvarjale povpraševanje za izdelke in storitve, ki jih bodo zagotavljali zasebni industrijski ponudniki iz Evrope."
