Evropa lahko izstopi iz sence Silicijeve doline

Nikoli ne pusti, da se dobra kriza zapravi, je rek, ki bi ga Evropa zdaj še kako potrebovala. Medtem ko jo Donald Trump strelja z nabitim orožjem, bi regija lahko izkoristila priložnost, če bi zakonodajalci in regulatorji hitro ukrepali in podprli njen tehnološki sektor, ki je ključno gonilo rasti.

Ker so ključne storitve iz Amerike, kot sta računalništvo v oblaku in umetna inteligenca, potencialno dražje, lahko evropska domača tehnološka industrija takoj pridobi prednost. Trump se lahko glasno pritožuje, kako so ZDA žrtev svetovne trgovine, vendar so največje koristi od cvetočega posla z umetno inteligenco imeli Američani. Zdaj bi lahko tako imenovani hiperskalatorji – Amazon, Microsoft in Alphabet – trpeli zaradi Trumpovih carinskih načrtov, saj bodo jeklo, aluminij in baker, ki jih potrebujejo za gradnjo obsežnih podatkovnih centrov, postali dražji.

Ti stroški in mednarodni odpor, ki ga goji Trump, bi lahko vedno bolj odvračali tuje stranke Silicijeve doline. Nizozemski zakonodajalci pozivajo vlado, naj ustavi pretok nizozemskih podatkov in aplikacij v ameriške storitve v oblaku. Na srečo Evropi ni treba iskati alternativ daleč stran, saj so tukaj francoski OVH, italijanska Aruba in Scaleway. Francosko podjetje za računalništvo v oblaku, ki je v lasti telekomunikacijskega velikana Illiad, ima nizki enomestni delež na evropskem trgu računalništva v oblaku, na katerem prevladujejo Amazon, Microsoft in Google. Ta trojica ima več kot 75-odstotni tržni delež, je povedal glavni izvršni direktor podjetja Scaleway Damien Lucas. Trdi, da je evropskim proizvajalcem programske opreme težje uvajati inovacije, ker gre del vrednosti, ki jo dobijo, v Silicijevo dolino. "Vsaka inovacija v Evropski uniji na koncu pomeni plačilo ameriškim velikanom," pravi.

Pravi, da so nekatere evropske stranke zaskrbljene tudi zaradi tega, ker bi lahko Trump od ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa zahteval, naj zapre Amazonove spletne storitve (AWS), njegovo dejavnost v oblaku, na podoben način, kot so ZDA zagrozile, da bodo odklopile podjetje Starlink Elona Muska v Ukrajini. Takšna zaskrbljenost je pripomogla k več kot 50-odstotnemu povečanju povpraševanj novih potencialnih strank o prehodu na Scaleway, pravi Lucas.

Zdaj spodbuja svoje zaposlene, da pospešijo geografsko širitev podjetja na območja, kot sta Stockholm in Milan, ter hitreje razvijajo orodja v oblaku in umetno inteligenco, ki so enakovredna orodjem Amazonovih, Googlovih in Microsoftovih enot. Za pokritje vseh storitev v oblaku večjih tekmecev jim manjka še približno 10 odstotkov, pravi. Na srečo ima Lucas na voljo veliko denarja: Illiad je pred dvema mesecema napovedal, da bo v infrastrukturo za oblak in umetno inteligenco vložil tri milijarde evrov, pri čemer bo po Lucasovih besedah velik del teh sredstev namenil podjetju Scaleway.

Zdi se, da tudi uradniki Evropske unije pospešeno ukrepajo. Evropska komisija je v sredo objavila akcijski načrt imenovan AI Continent, ki predvideva 200 milijard evrov za izgradnjo superračunalniške infrastrukture, programe za razvoj znanj in spretnosti ter podporo zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence v EU. Najboljši del načrta pa vključuje pomoč manjšim podjetjem pri izpolnjevanju dolgotrajnih predpisov o umetni inteligenci in odpravi ovir, ki so ovirale evropsko konkurenčnost – težave, na katere je v treznem, prelomnem poročilu opozoril nekdanji italijanski premier Mario Draghi.

Takšni popravki so nujno potrebni v evropski tehnološki industriji, kjer težka pravila otežujejo akademikom, da se izločijo z univerz, ali ustanoviteljem zagonskih podjetij, da svojim prvim zaposlenim dodelijo delniške opcije. Po mnenju Sebastiana Mallabyja, višjega sodelavca Sveta za zunanje odnose in avtorja knjige The Power Law, ki govori o zgodovini tveganega kapitala, bi poglobitev evropskega enotnega trga prav tako prispevala k oživitvi tehnološkega razvoja. "V ZDA in na Kitajskem se je dobro izšlo z ustvarjanjem samorogov zaradi velikih notranjih trgov, ki omogočajo hitro povečanje prodaje," mi je povedal. "EU ima na tem področju še nekaj dela."

Zakon EU o umetni inteligenci je bil preudarno in plemenito prizadevanje za zapolnitev regulativne praznine na področju umetne inteligence, vendar je preobsežen in premalo konkreten, kar skuša odpraviti novi akcijski načrt. Če bodo uradniki izkoristili priložnost za hiter korak in posodobitev zakonodaje, da bo jasnejša, bo to pripomoglo h konkurenčnosti bloka in širšemu uvajanju umetne inteligence. Po podatkih Eurostata je leta 2024 le 13 odstotkov evropskih podjetij uporabljalo orodja umetne inteligence.

Trumpova carinska vojna je morda na koncu tisti geopolitični katalizator, ki ga je evropski tehnološki sektor potreboval. Namesto da zapravljajo energijo za povračilne ukrepe, bi morali evropski voditelji svoja prizadevanja usmeriti v strateške tehnološke naložbe, racionalizacijo predpisov in poglobitev enotnega trga. Regija že dolgo razpolaga z intelektualnim kapitalom za večjo tehnološko samozadostnost. Morda ji je manjkala le eksistencialna nujnost, ki jo zdaj prinaša trgovinska kriza. Za spretne evropske oblikovalce politik in tehnološke podjetnike je to priložnost, ki jo je treba izkoristiti in ki bi lahko regijo končno spremenila iz digitalne kolonije velike tehnologije v lastno tehnološko moč.