.webp){kind=icon}
Kitajska bo vzpostavila pravila za uporabo umetne inteligence (UI), ki jo oblasti razumejo kot industrijo strateškega pomena, medtem ko mrzlica okrog klepetalnika ChatGPT zajema tudi drugo največje gospodarstvo na svetu, piše Bloomberg.
Vlada na Kitajskem bo spodbujala varno in nadzorovano aplikacijo storitev UI ter nadzorovala njen dolgoročni razvoj, s čimer bo pridobila boljše razumevanje etičnih pomislekov glede UI in drugih transformativnih tehnologij, je v petek medijem povedal kitajski minister za znanost Wang Zhigang.
Priprava regulativnih ukrepov bo terjala nekaj časa, saj bodo ti prišli "po tem, ko bomo razumeli tehnologijo", je še dejal minister.
Bloomberg
Kot drugod po svetu je klepetalni bot ChatGPT, ki ga je izdelal ameriški startup iz Silicijeve doline OpenAI, hit tudi na Kitajskem, čeprav mu tam na poti stoji t. i. veliki požarni zid, s katerim kitajske oblasti svojim državljanom omejujejo dostop do mnogih zahodnih spletnih storitev, kot so Google, Facebook in Twitter. OpenAI svoje storitve sploh ni lansiral na Kitajskem – s kitajsko številko se ni mogoče registrirati na strani –, za Reuters pa so dejali, da "pogoji v nekaterih državah otežujejo ali onemogočajo delovanje".
A nekateri spletni uporabniki na Kitajskem so našli obvode za te omejitve, kot je uporaba virtualnih zasebnih omrežij (angl. virtual private network –VPN) ali telefonske številke prijatelja iz tujine, piše revija Time.
Potencial t. i. generativne UI, ki zna ustvarjati originalno vsebino, zanima tudi kitajska tehnološka podjetja in vlagatelje na borzi. Na Kitajskem nastaja več storitev, podobnih ChatGPT; med drugim klepetalnike pripravljata spletna velikana Alibaba in Baidu. Slednji je predstavitev svojega klepetalnika z imenom Ernie Bot napovedal za marec.
Navdušenje nad ChatGPT je konec januarja spodbudilo rast delnic kitajskih podjetij, ki so povezana z razvojem UI, med katerimi so Beijing Deep Glint Technology in CouldWalk Technology. Toda že sredi februarja se je mrzlica umirila, saj so podjetja opozarjala, da še niso blizu dobičkonosnosti na področju storitev UI, je poročal Bloomberg.
Kitajska vlada pod vodstvom predsednika Xija Jinpinga prepoznava potencial nove tehnologije in temu primerno povečuje investicije v področje. V letu 2021 je v tehnologijo UI Kitajska vložila dobrih deset milijard dolarjev, do leta 2026 pa naj bi ta številka narasla nad 26 milijard dolarjev, kar bi bilo okrog devet odstotkov svetovnih investicij. Svetovne investicije so v letu 2021 znašale 92 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bodo predvidoma presegle 300 milijard dolarjev, kažejo podatki singapurske analitične družbe International Data Corporation (IDC).
Več kot polovica kitajskih investicij v področje bo namenjena strojni opremi, predvsem strežnikom, še napovedujejo pri IDC. Z izgradnjo infrastrukture se bo rast segmenta strojne opreme umirila.
Januarja je na Kitajskem v veljavo stopil zakon, ki prepoveduje s pomočjo UI izdelane slike brez vodnega žiga, že v letu 2019 pa so predstavili prve prepovedi objave lažnih podob (angl. deep fakes). Ta pravila omejujejo storitve, kot sta generator slik Dall-E podjetja OpenAI in Stable Diffusion, ki ga je lani lansiral startup Stability.
