.webp){kind=icon}
Klepetalnik ChatGPT, ki predstavlja nov preboj na področju umetne inteligence (AI), je od novembra lani, ko je startup OpenAI brezplačno omogočil njegovo uporabo, obšel svet. Šolarji so z veseljem pozdravili konec pisanja domačih nalog, vse ostale zanima, kakšne spremembe bo napredek na področju umetne inteligence vnesel v njihova delovna okolja. Zgodnji investitorji v področje si ob tem verjetno manejo roke.
Jezikovni model, ki ga je razvilo podjetje iz Silicijeve doline, se zna z uporabniki pogovarjati v naravnem jeziku in odgovoriti na vse vrste vprašanj. Piše delujočo kodo in eseje o umetnostni zgodovini. Razloži kvantno mehaniko na različnih stopnjah zahtevnosti in sestavi pravno pogodbo.
Te sposobnosti morda ne bodo nadomestile programerjev, odvetnikov, tržnikov in novinarjev, bodo pa po vsej verjetnosti olajšale njihovo delo in povečale produktivnost v mnogih panogah. Tega potenciala se zavedajo v skladih tveganega kapitala in spletnih velikanih, ki že leta povečujejo investicije v umetno inteligenco. Microsoft in Google se tudi na tem področju borita za primat, medtem ko splošno dostopna raba tehnologije odpira celo vrsto družbenih vprašanj, od intelektualne lastnine do narave dela in potencialnih varnostnih tveganj.
"Umetna inteligenca nam lahko pomaga minimizirati suhoparno delo in maksimizirati uporabo možganskih kapacitet, da naredimo nekaj kreativnega in dobrega, s čimer zvišamo dodano vrednost," je za Bloomberg Adria povedal Uroš Mitrović, direktor produktov in marketinga pri slovenskem tehnološkem podjetju Cosylab.
Bloomberg
Microsoft proti Googlu?
Od prihoda ChatGPT se pogosto ugiba, ali bi OpenAI s svojim produktom lahko ogrozil primat Googla med internetnimi iskalniki, sploh v primeru integracije z Microsoftom. A tudi Google razvija svoje kapacitete na področju umetne inteligence. Alphabet, lastnik Googla, je leta 2014 prevzel podjetje DeepMind. Njihov program AlphaGo je leta 2016 prvič v zgodovini premagal profesionalnega igralca in večkratnega svetovnega prvaka v strateški namizni igri go.
"ChatGPT ni le konkurenca Googlu, ampak vsem velikim igralcem, kot so IBM, Amazon itd. V informacijah je moč; ta podjetja vedo, da če želijo biti v prihodnosti uspešna, potrebujejo tudi določen nadzor nad informacijami," pravi Mitrović.
Microsoft, Googlov glavni rival, trenutno razmišlja o deset milijard dolarjev težki investiciji v OpenAI. Že pred tem so vlagali v podjetje, ki je do sedaj po podatkih portala Crunchbase prejelo za milijardo dolarjev investicij. Na Microsoftovi platformi Azure je že mogoč dostop do jezikovnega modela GPT-3 in drugih produktov OpenAI. Investicija bi OpenAI ovrednotila na 29 milijard dolarjev, poroča Bloomberg.
Bloomberg
"Zelo pomembno je, da pridobijo čim več uporabnikov," pojasni Mitrović. "To namreč pomeni veliko ljudi, ki storitev brezplačno testirajo, dodajajo svoje vnose in tudi povratne informacije, na podlagi katerih se algoritem nato uči."
Trg umetne inteligence postaja vse zanimivejši za sklade tveganega kapitala, ki vlagajo tudi v OpenAI. Ta je sicer uradno neprofitna družba, a ima profitno podružnico z omejenimi dobički (OpenAI LP). Poleg Microsofta med vlagatelji navajajo še sklade tveganega kapitala Khosla Ventures, Sequoia Capital in Tiger Global Management ter dobrodelno organizacijo Reida Hoffmana, soustanovitelja LinkedIna.
V letu 2021 je bil trg umetne inteligence ocenjen na dobrih 93 milijard dolarjev, do leta 2030 pa naj bi ob 38-odstotni letni rasti dosegel več kot 1.800 milijard dolarjev, kažejo podatki raziskovalnega podjetja Grand View Research.
Potencialna tveganja
Izvršni direktor OpenAI Sam Altman je poudaril, da ChatGPT še ni izpopolnjen in da pogosto prihaja do napak, kar so kmalu ugotovili tudi mnogi uporabniki. A poleg napačnih odgovorov obstajajo tudi varnostna tveganja.
Bloomberg
Že od lansiranja ChatGPT so nekateri opozarjali na možnost, da bi prednosti tehnologije lahko uporabili tudi spletni prevaranti, boti, zalezovalci ali hekerji. Nedavno poročilo, pod katerega sta se podpisala tudi dva zaposlena pri OpenAI, poudarja verjetnost takšne uporabe.
"Naša ugotovitev je, da bodo jezikovni modeli koristni za propagandiste in da bodo verjetno pomembno spremenili delovanje spletnega vplivanja," so raziskovalci zapisali ob objavi poročila.
Potrebna bi bila regulacija algoritmov umetne inteligence, pa meni Mitrović. "Algoritmi umetne inteligence bi morali postati 'bele škatle', ne črne; morali bi biti transparentni, da bi ljudje vedeli, kako delujejo."
Mnoge skrbi, da bi uvedba umetne inteligence pomenila rast brezposelnosti. Toda poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) iz 2018 je ocenilo, da bo umetna inteligenca do leta 2022 odpravila 75 milijonov delovnih mest in jih ustvarila 133 milijonov, kar je neto povečanje za 58 milijonov delovnih mest. Drugo poročilo iz leta 2021 ocenjuje, da bo do leta 2025 umetna inteligenca ustvarila 97 milijonov novih delovnih mest.
