Kako je Telegram postal magnet za ekstremiste in kriminal

Aplikacija za sporočanje Telegram je ena izmed najbolj pretočenih tovrstnih aplikacij na svetu. Zaradi zasebne narave klepetov predstavlja svoboden prostor za odprto diskusijo v državah z avtoritarnimi režimi. Telegram ima precej neuraden in sproščen pristop k moderiranju vsebin, kar jezi številne vlade, ki se trudijo preprečiti kriminalne dejavnosti in širjenje dezinformacij, ki bi lahko destabilizirale družbo.

Avgusta 2024 so francoske oblasti aretirale izvršnega direktorja Telegrama Pavla Durova in ga obtožile sokrivde pri širjenju spolnih posnetkov otrok in drugih kaznivih dejanj. Tožilstvo je navedlo, da podjetje ni sodelovalo s preiskovalnimi organi.

Durov je obtožbe zanikal, izpustili so ga po plačilu varščine. Zavračal je prikaz Telegrama kot "neke vrste anarhističnega raja", a je priznal, da platforma zaradi hitre rasti doživlja "bolečine" in obljubil ukrepanje proti kriminalni zlorabi storitve.

Kaj je Telegram?

Storitev za izmenjavo besedilnih sporočil, ustanovljena leta 2013, je po izgledu in občutku podobna WhatsAppu, z dodatnimi funkcijami, ki jih poznamo z omrežij X ali Facebook. Telegram uporabljajo stotine milijonov ljudi po vsem svetu kot preprost in vsakdanji komunikacijski kanal.

Uporabniki lahko objavljajo zgodbe, ustvarjajo razpravne skupine ali ustanovijo tako imenovane "kanale". Kanal lahko pritegne milijone naročnikov in postane vpliven vir novic in informacij.

Novi uporabniki morajo potrditi, da ne bodo pošiljali nezaželene pošte ali prevar, spodbujali nasilja ali objavljali nezakonite pornografije. V praksi pa je nadzor vsebin precej manj strog kot pri večjih družbenih omrežjih iz ZDA. Telegramovi moderatorji načeloma odstranijo le eksplicitne pozive k nasilju.

Kdo je Durov?

Durov zagovarja izrazito libertarno ideologijo, zlasti glede svobode govora, vmešavanja države in zasebnosti. Trdi, da je brez državljanstva, in se pogosto seli med državami.

Za svoje podpornike je 40-letni magnat in borec za digitalno svobodo, ki se upira avtoritarnosti in nadzoru vlad ter tehnoloških velikanov. Kritiki pa ga opisujejo kot izmuzljivega in neodgovornega ter mu očitajo pomanjkanje preglednosti glede vodenja in moderiranja Telegrama.

Bloomberg Mercury

 

V intervjuju za francoski tednik Le Point je Durov razkril, da ima več kot 100 otrok, rojenih s pomočjo darovalne sperme, ter da je uradni oče še šestih otrok, ki jih je imel s tremi različnimi partnerkami. Vsem potomcem je obljubil enakovreden delež premoženja, a dediščino bodo prejeli šele čez 30 let. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je Durov vreden 13,9 milijarde dolarjev.

Po aretaciji je bil sprva zadržan v Franciji, a so oblasti pozneje omilile ukrepe. Med potekom postopka mu je dovoljeno, da do dva tedna zapored preživi v svojem domu v Dubaju.

Koliko zaseben je Telegram?

Koliko Telegram dejansko šifrira komunikacijo, ostaja nejasno. Za razliko od konkurentov, kot sta WhatsApp in Signal, ki privzeto uporabljata tako imenovano "end-to-end" šifriranje (šifriranje od pošiljatelja do prejemnika), ki je eden izmed najboljših načinov za varovanje uporabnikovih sporočil, Telegram tega ne uporablja.

Telegram to ponuja le v funkciji "skrivnega klepeta", kjer sporočila niso dostopna niti Telegramu niti možnimi vohljačem/vohunom. Telegram uporablja lasten, lastniški šifrirni protokol, kar pomeni, da – za razliko od Signala – strokovnjaki za varnost ne morejo neodvisno preveriti, ali podjetje res počne to, kar trdi, da počne.

Policija se že dolgo pritožuje, da vodstvo Telegrama pogosto ne odgovarja na njihove zahteve po informacijah. Septembra 2024 je Durov izjavil, da bo Telegram v primeru veljavnih zahtev posredoval IP-naslove in telefonske številke uporabnikov. Podjetje je tudi onemogočilo nalaganje nekaterih vrst medijev, kar naj bi po njegovih besedah pomagalo v boju proti botom in prevarantom. Durov je zatrdil, da bo moderiranje vsebin postalo področje, na katerem si Telegram želi pohval, ne kritik.

Zakaj je Telegram tako privlačen za ekstremiste?

Telegram ne prikazuje vsebin glede na zgodovino uporabnikovega obnašanja, kot to počnejo omrežja X, TikTok ali Facebook.

Kljub temu se sovražni govor in dezinformacije na Telegramu še vedno hitro širijo. Eden izmed razlogov je možnost križnega objavljanja vsebin (angl. cross-post) iz enega kanala v drugega. Tako lahko teoretiki zarot ciljajo na uporabnike, ki sledijo kanalu podpornikov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in jim pošiljajo povezave do svojih kanalov z bolj radikalno politično vsebino. Če uporabnik klikne na povezavo, se lahko hitro znajde v okolju, kjer krožijo ekstremne vsebine in skrajna stališča.

Spremembe Telegramove politike zasebnosti, uvedene septembra, so sprožile ogorčene odzive. Hekerji iz skupine RipperSec so opozorili, da te spremembe "resno ogrožajo svobodo govora", in pozvali svoje sledilce, naj se preselijo na Discord.

Zakaj so vlade zaskrbljene zaradi Telegrama?

Tudi po spremembah politike ostaja izjemno težko slediti ekstremistom, ki se pridružijo platformi in pošiljajo lažne ali hujskaške vsebine neposredno posameznikom, v klepetih ali po kanalih.

Policija ima več možnosti za sodelovanje pri odkrivanju kriminalnih dejavnosti pri družbah kot je Meta (lastnica Facebooka in WhatsAppa), saj gre za javno delniško podjetje s sedežem v ZDA.

Bloomberg

 

Telegram pa je druga zgodba – ima sedež v Dubaju, kamor pravne pristojnosti držav Zahoda ne sežejo zlahka.

Prorusi so na Telegramu posebej dejavni pri širjenju dezinformacij, ki spodkopavajo podporo Ukrajini. Ruski obveščevalci so ga uporabljali tudi za novačenje drobnih kriminalcev, ki so izvajali sabotaže v evropskih prestolnicah. A Telegram uporabljajo tudi številni Ukrajinci, vključno s predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Kako je nastal Telegram?

Telegram sta ustanovila ruski podjetnik Pavel Durov in njegov brat Nikolaj, programer in matematik. Obogatela sta z razvojem družbenega omrežja VKontakte leta 2006, ki je hitro postalo priljubljeno med Rusi, zaradi česar je kmalu pritegnilo pozornost milijarderjev, s povezavami s Kremljem. Pavel je zato pobegnil iz Rusije in prodal svoj delež v VKontakteju. Takrat se je začela snovati ideja o Telegramu, Nikolaj pa je razvil sistem za prenos podatkov.

Pavla, ki mu včasih pravijo ruski Mark Zuckerberg, pogosto omenjajo v kontekstu njegovega premoženja, ki presega 10 milijard dolarjev.

Telegram je tesno povezan tudi s kriptovalutami – leta 2018 so zagnali lastni projekt začetne ponudbe kovancev (ICO), imenovan Telegram Open Network.

Kako Telegram služi denar?

Leta 2020 je Pavel Durov napovedal načrt za monetizacijo platforme, saj od ustanovitve pa do takrat ni ustvarjala prihodkov. Leta 2022 so zagnali naročniško različico Telegram Premium. Uporabniki z naročnino pridobijo dostop do izboljšanih funkcij, kot so hitrejši prenosi in možnost prenosa večjih datotek.

Telegram je uvedel tudi sistem nagrajevanja, ki ustvarjalcem vsebin omogoča, da obdržijo 50 odstotkov prihodkov od oglasov, prikazanih v njihovih kanalih. Večina financiranja platforme pa še vedno prihaja neposredno od ustanoviteljev.