Kaj je AI neodvisnost in kako se izraža?
Cilj Evropske unije za leto 2026 je doseči neodvisnost na področju umetne inteligence ter konkurirati na svetovni ravni velesilam, kot sta Kitajska in ZDA.
Umetna inteligenca ima danes enako strateško težo, kot so jo v 20. stoletju imeli nafta, jeklo in električna energija. Države, ki nadzorujejo infrastrukturo AI – čipe, modele, podatke in oblačne platforme – imajo neposreden vpliv na gospodarstvo, varnost in politično avtonomijo drugih.
Evropa je trenutno odvisna od ameriških in kitajskih platform, kar pomeni, da ključni sistemi (zdravstvo, finance, energetika, obramba) delujejo na tehnologijah, ki niso pod evropskim nadzorom. Za Evropsko unijo to predstavlja dolgoročno strateško tveganje.
EU ima vrhunske raziskovalce, univerze in inženirje, vendar se največja gospodarska vrednost umetne inteligence uresničuje zunaj Evrope.
Kako je videti odvisnost v praksi:
-
Evropski startup trenira model na ameriškem oblačnem sistemu
-
Ameriškim družbam se plačuje uporaba GPU resursov (engl. GPU – Graphics Processing Unit, grafični procesor za treniranje in izvrševanje AI modelov)
-
Gradi proizvod na ameriških API-ji (engl. Application Programming Interface – programski vmesniki, to je softverski sloj, ki omogoča povezovanje z AI modeli in oblačnimi servisi)
-
Če uspe, ga kupi velika ameriška IT-firma, ali nekdo iz veličastnih sedem
-
Rezultat: delo in znanje ostajata v Evropi, dobički, davki in strateški nadzor pa odhjaja v ZDA. To povečuje tehnološki prepad med EU in ZDA.
Kako EU teži k neodvisnosti
Evropska unija je 11. februarja 2025 predstavila pobudo InvestAI, načrt za mobilizacijo 200 milijard evrov naložb v umetno inteligenco. Od tega je 20 milijard evrov namenjenih gradnji štirih "gigatovarn" umetne inteligence po celotnem kontinentu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da bo vsaka od njih opremljena z okoli sto tisoč čipi za umetno inteligenco, kar je štirikrat več kot trenutne gigatovarne.
Vzporedno EU razvija EU Sovereign Tech Fund, predlog za sklad v vrednosti 350 milijonov evrov za sedem let, osredotočen na vzdrževanje kritične infrastrukture odprte kode (opensource, koda, ki je prosto dostopna). Inspiriran z nemško Sovereign Tech Agency, ki je od leta 2022 vložila več kot 24,6 milijona evrov, sklad podpirajo Mercedes-Benz, GitHub in evropske vlade.
Za inovacije na področju umetne inteligence je EU 12. decembra 2025 sprejela program Horizon Europe za obdobje 2026–2027, ki bo imel velik vpliv tudi na Adria regijo.
Kateri so EU programi, na katere se lahko prijavite v letu 2026
Vse države iz regije Adria spadajo v Widening kategorijo znotraj programa Horizon Europe. EU je za Widening v letu 2026 predvidela 485 milijonov evrov, od tega 416,5 milijona evrov prek razpisov med januarjem in septembrom 2026. Widening omogoča institucijam iz regije, da postanejo koordinatorji projektov, brez neposrednega tekmovanja z institucijami iz bolj razvitih držav EU.
Hrvaška in Slovenija imata kot članici EU dostop do vseh programov iz Wideninga, medtem ko ostale države regije, ki niso članice EU, tudi tokrat niso izključene iz teh programov.
EU programi prihajajo s kompleksnimi pravili, merili skladnosti in konkurenco. Lokalna podjetja bodo morala vlagati v razumevanje sistema, graditi kapacitete in dokazovati rezultate. Za tiste, ki so pripravljeni vložiti trud, evropske naložbe v umetno inteligenco predstavljajo priložnost, da sodelujejo v programih v vrednosti več sto milijonov evrov prek Widening mehanizma, ki je zasnovan prav za Adria regijo.
.webp){kind=icon}
