DeepSeek ali kako Kitajska razvija umetno inteligenco

"Na področju integriranih vezij, umetne inteligence, kvantnih komunikacij in na številnih drugih področjih je bil dosežen preboj," je pred slabim mesecem v svoji novoletni poslanici dejal kitajski predsednik Xi Jinping. Voditelj drugega gospodarstva sveta, ki je že nekaj let v srditi tehnološki razvojni tekmi z ZDA, je v svojem govoru poudaril, da je vodstvu v minulem letu ne glede na razmere uspelo spodbujati nadaljnji razvoj "sil visokokakovostne proizvodnje".

Gre namreč za evfemizem, s katerim partijsko vodstvo opredeljuje prehod na razvoj in proizvodnjo tehnološko naprednih izdelkov, kamor sodijo tako strojna oprema (čipi) kot tudi klepetalniki, podprti z umetno inteligenco (UI), kakršen je DeepSeek. Kitajsko preobrazbo v proizvajalko tehnološko naprednih proizvodov nekdanja dopisnica iz Pekinga za časnik Delo Zorana Baković povzame z besedami, da so Kitajci "poceni superge in majice zamenjali za e-avtomobile, baterije in čipe".

Velikopotezna digitalna Kitajska

Ob prodoru DeepSeeka se poraja vprašanje, ali je predsednik Ljudske republike v svoji poslanici o preboju UI namigoval nanj. DeepSeek je plod vizije sklada tveganega kapitala High Flyer, ki je UI pri borznem trgovanju začel vpeljevati že leta 2015. Sklad je prav z uporabo napredne tehnologije postal eden največjih in najuspešnejših na Kitajskem, navaja The Economist.

Zanimivo, letnica sovpada z ustanovitvijo prvega razvojnega sklada za vzpostavljanje in krepitev razvoja ter proizvodnje čipov na Kitajskem. Medtem pa je Peking lani lansiral že tretjo polnitev sklada, znanega tudi kot 'veliki sklad', v vrednosti 47,5 milijarde dolarjev. Na stopnjevanje tehnološke revolucije gospodarstva azijske velikanke kažejo tudi izdatki centralne vlade v Pekingu; ta je samo lani naložbe v znanstvene in tehnološke raziskave povišala za 10 odstotkov, na 51,5 milijarde dolarjev.

Tako je Huawei po navedbah FT sodeloval tudi z DeepSeekom, s katerim je preizkušal delovanje klepetalnika na naprednih čipih serije ascend. Čeprav naj DeepSeek ne bi uporabljal čipov domače proizvodnje, je Kitajska že pred leti napovedala, da bo postala tehnološka velesila številka ena, kar pomeni, da v razvoj čipov vlagajo velikanske količine kapitala, o vlogi razvoja čipov za potrebe UI meni Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generali Investments.

Prav tako je povedno, da sta tako razvoj čipov kot tudi aplikacij UI del že 14. petletne razvojne strategije azijske velesile. Načrt, ki se bo po napovedih kitajskega vodstva zaključil letos, med drugim predvideva vzpostavljanje digitalne Kitajske. Nekaj, kar se uresničuje s prodorom DeepSeeka in drugih kitajskih tekmecev. Podatki namreč kažejo, da je bilo v 25 kitajskih provincah med letoma 2021 in 2022 aktiviranih kar 742 naložbenih projektov v proizvodnjo in razvoj čipov. Družba JW Consulting navaja, da je Kitajska za razvoj lastne industrije čipov v omenjenem obdobju namenila dobrih 290 milijard dolarjev.

 

Povsem nenaključna časovnica

Besedam predsednika Xija do prihoda DeepSeeka, ki je sprožil paniko v ameriških tehnoloških podjetjih in na borzah, ni nihče posvečal posebne pozornosti. A dejstvo je, da kitajsko vodstvo v svojih javnih nastopih praviloma ne pošilja sporočil o zadevah brez podlage, kaj šele namena. "Pri DeepSeeku se je treba vprašati, zakaj ravno zdaj," se o (ne)naključni časovnici predstavitve klepetalnika sprašuje Šmigić. "Kitajcem ne gredo izvrstno od rok samo inovacije, ampak predvsem izboljšanje in reapliciranje obstoječe tehnologije, česar recimo na zahodu nismo sposobni storiti," praktično mentaliteto azijske velikanke povzema njen dobri poznavalec.

Spomnimo, kako je kitajska centralna vlada avgusta 2023 vešče zasenčila obisk ameriške ministrice za trgovino Gine Raimondo v Pekingu. Medtem ko je ta poskušala gostitelje poučiti o tem, kakšne so najnovejše ameriške 'rdeče črte' na področju trgovine z občutljivimi tehnologijami, je Huawei na trg nepričakovano lansiral telefon mate 60 pro. Telefon je poganjal kitajski čip kirin 980, za katerega so zahodni strokovnjaki menili, da ne obstaja oziroma da glede na omejitve izvoza tehnologije na Kitajsko in razvojno stopnjo tamkajšnje industrije ne more obstajati.

Pa vendar je. "Časovnica objave DeepSeeka zanimivo sovpada s hvalospevi, ki smo jih bili na račun ameriških tehnoloških velikanov in njihovega razvoja UI deležni na WEF v Davosu," špekulira Šmigić. "Kitajci so omejeni na področju razvoja najbolj zmogljivih čipov, kar so si z napovedjo, da nameravajo postati tehnološka velesila, deloma nakopali sami z ameriškimi omejitvami," pojasnjuje.

Toda prav te omejitve so omogočile razvoj DeepSeeka, ki impresivne zmogljivosti dosega s pomočjo manj zmogljivih čipov. Za zdaj ameriških, a Ljudska republika v globalni tekmi domača podjetja intenzivno usmerja k njihovemu razvoju.

Čeprav kitajska proizvodnja čipov trenutno zajema približno le 2,8 odstotka svetovne proizvodnje, je Peking v svojem načrtu 'Narejeno na Kitajskem 2025' vzpostavitev samozadostne industrije čipov opredelil kot cilj velikanke. "Prav čipi so sprožili tehnološko in trgovinsko hladno vojno med ZDA in Kitajsko," posledice odločitve in njen strateški pomen pojasnjuje Šmigić.

Ameriška kopija, a zelo dobra

Podoben primer posnemanja in optimiziranja je tudi DeepSeek, pravi David Modic, član Laboratorija za računalniške komunikacije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. "Na področju tehnologije Kitajci navadno potrebujejo samo tri tedne, da se dokopljejo do zahodne tehnologije," kitajsko tehnološko presenečenje pojasnjuje strokovnjak, ki je svoje znanje izpopolnjeval tudi na univerzi v Cambridgeu.

Lansiranje ChatGPT konec leta 2022 je med kitajskimi tehnološkimi podjetji sprožilo tekmo na področju snovanja lastnih klepetalnikov UI. Toda po predstavitvi prvega kitajskega ekvivalenta ChatGPT z imenom Ernie, ki ga je leta 2023 lansiral velikan Baidu, je bilo na Kitajskem čutiti razočaranje nad razliko v zmogljivostih ameriških in kitajskih podjetij. Vse do prihoda DeepSeeka.

Gre torej za kopijo ChatGPT? "Sam ga še nisem uporabljal, a sem prepričan, da so temeljno tehnologijo prevzeli od Američanom," trdi strokovnjak. Ob tem navaja primer načrtov procesorjev britanskega proizvajalca Arm, ki so "zlahka dostopni vsakomur na spletu", zato se mu takšen pristop ne zdi problematičen.

Ko vaše podatke bere kitajska partija

Čeprav razvoj aplikacij UI dviga veliko prahu, poraja tehnološko in trgovinsko tekmo med velesilama ter navsezadnje privzdiguje (zdaj tudi klesti) tečaje tehnoloških podjetij, ki so dejavna na tem področju, Modic pravi, da gre pri UI, zelo poenostavljeno rečeno, le za obdelavo ogromnih količin podatkov in razbiranje vzorcev.

Ob prodoru DeepSeeka se namreč najpogosteje postavljata dve vprašanji, in sicer, kako je Kitajcem uspelo izdelati zmogljivo aplikacijo za pičlih šest milijonov dolarjev, podprto s procesorji, ki nikakor niso v tehnološki razvojni špici. Modic pojasnjuje, da gre za procese strojnega učenja, ki ne zahteva silnih zmogljivosti, saj gre predvsem za vprašanje dovolj velikih zbirk podatkov, iz katerih črpajo klepetalniki, ter za to, kakšne algoritme ti uporabljajo. "Program je, grobo rečeno, tako dober, kot je dober njegov podatkovni korpus," pojasnjuje uganko kitajskega dohitevanja zahodne konkurence.

Ker gre pri klepetalnikih za programe, ki operirajo z veliko količino podatkov, uporabniki pa vanje tudi sami vnašajo številne zaupne ali občutljive podatke, se postavlja vprašanje zasebnosti, opozarja Modic.

Uporabniki družbenih omrežij so v zadnjih dneh objavili opozorilo ustvarjalcev DeepSeeka, kjer je zapisano, da se "podatki lahko shranjujejo na zaščitenih strežnikih na ozemlju Kitajske". To, da je aplikacija kitajska, je absolutno tvegano, pravi, a po drugi strani postavi retorično vprašanje: "Ali mislite, da pri ChatGPT tega tveganja ni?" Strokovnjak za kibernetsko varnost sicer pravi, da sam v iskalnike nikoli ne bi vnašal osebnih ali občutljivih podatkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar