Zakaj države pomagajo spletnim kriminalcem? Joseph R. Bonavolonta, nekdanji specialni agent in vodja bostonske enote Zveznega preiskovalnega urada FBI in managing partner podjetja Sentinel je izpostavil štiri glavne državne sponzorke kibernetskega kriminala: Kitajsko, Rusijo, Iran in Severno Korejo.
Naštete države imajo obsežne vire, tako človeške, finančne kot tehnične, s katerimi zalagajo zlonamerne hekerske skupine.
Države lahko prav tako hekerjem priskrbijo obveščevalne podatke za pripravo napadov, je povedal Joseph R. Bonavolonta v pogovoru z Danielom Fazlićem, direktorjem digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria.
Preberi še
Balkanski vohun 2.0: Kibernetske grožnje v regiji
Pri kibernetskih prevarah v regiji se v povprečju zgodi ena goljufija na dan s 50 tisoč evri izgube.
29.10.2024
Kibernetski napad na mariborsko univerzo. Strokovnjak: To ni dobro!
Računalniške storitve Univerze v Mariboru so delno ali popolnoma nedostopne.
24.10.2024
Simon Taylor, Hycu: 'Na koncu dneva je pomembno le, kdo ima in varuje podatke'
Podjetniška klima v Sloveniji dobra, a potrebni sta davčna in pokojninska reforma po vzoru ZDA.
14.10.2024
Kibernetski napadi: Kako donosne so delnice družb, ki varujejo pred njimi
V prvih devetih mesecih obravnavali štirikrat več varnostnih dogodkov kot v enakem obdobju lani.
08.10.2024
Rusija je posebej dobra pri informacijskem vojskovanju
Kitajska ima več človeških virov, namenjenih kibernetski dejavnosti, kot ostale tri države skupaj, prav tako so ukradli več podatkov kot vse tri države skupaj, je povedal nekdanji agent FBI. Na Kitajskem je za kibernetske napade zaposlenih 50 krat več ljudi, kot je v ZDA uslužbencev, zadolženih za varovanje.
Države imajo obsežne vire, tako človeške, finančne kot tehnične, s katerimi zalagajo zlonamerne hekerske skupine.
Rusija pa je posebej dobra pri informacijskem vojskovanju, ki je v času družabnih omrežij še veliko bolj nevarno, je povedal nekdanji agent Bonavolonta. Rusi predvsem sejejo nezadovoljstvo v zahodnih državah, da bi izgubili ljudje zaupanje v voditelje.
Cilji zlonamernih držav in kibernetskih kriminalcev se običajno vsaj delno pokrivajo, zato med seboj sodelujejo. Izsiljevalski napad na podjetje, ki upravlja kritično infrastrukturo, na primer, koristi tudi sovražni državi.
Obramba mora biti večplastna
Kako se lahko države pred temi grožnjami branijo? Objava obtožnica zoper napadalcem je pomembna, ker da ime in obraz kriminalcu, čeprav se zavedajo, da domače države ne bodo ukrepale proti njim, je povedal Joseph R. Bonavolonta.
Prvi korak pri zaščiti zasebnih podjetij je prepoznati, kaj mora varovati, kaj je ključno premoženje. "Nato je treba okoli tega zgraditi več slojev obrambe, to je obramba v globino," je povedal nekdanji agent. Podjetjem svetuje, naj nato zaposli hekerje za poskusne napade, ki naj preverijo, ali obramba deluje.
Strokovnjak iz ZDA je opozoril še na grožnjo, o ateri se po njegovem ne govori dovolj, to je grožnja od znotraj (angleško insider threat). Posamezniki znotraj organizacije lahko zavedno ali še pogosteje nezavedno pomagajo napadalcem, da pridejo v omrežje organizacije.
Vodil je enoto z več kot 800 zaposlenimi
Joseph R. Bonavolonta, nekdanji specialni agent in vodja bostonske enote FBI, je v svoji bogati karieri vodil ključne operacije na področjih kontraobveščevalne dejavnosti, protiterorizma in kibernetske varnosti ter zasedal vrsto vodstvenih položajev, kjer je usmerjal preiskave na področju organiziranega kriminala in zapletenih gospodarskih prevar.
Vodil je enoto z več kot 800 zaposlenimi, ki je pokrivala več držav severovzhodne ZDA. Na začetku kariere je s preiskavami družine Bonanno La Cosa Nostra poskrbel za obsodbe visokih članov mafije in prejel prestižno nagrado za vrhunsko delo. Z več kot 27 leti izkušenj na področju pregona je ena ključnih avtoritet v boju proti sodobnim kibernetskim grožnjam.