Svoboda govora ali kršenje zakonodaje? Zakaj se vrstijo prepovedi uporabe družbenih omrežij

Potem ko je brazilski sodnik Alexandre de Moraes konec minulega tedna, po večmesečnem sporu z Elonom Muskom zaradi dezinformacij, začasno prepovedal delovanje njegovega družbenega omrežja X v največji južnoameriški državi, je vrhovno sodišče v torek potrdilo odločitev, ki je odslej trajna.

S prepovedjo uporabe omrežja v tej 215-milijonski južnoameriški velikanki je Musk izgubil dostop do enega največjih tujih trgov in to v času, ko ima vse večje težave s prihodki iz oglaševanja na omrežju. Podjetje mora po odločitvi brazilskega sodišča plačati tudi tri milijone dolarjev kazni.

Francoske oblasti so na drugi strani Atlantika konec avgusta pridržale ustanovitelja in izvršnega direktorja komunikacijske platforme Telegram Pavla Durova ter zoper njega uvedle uradno preiskavo, ki se lahko vleče leta. Zakaj se vrstijo prepovedi uporabe družbenih omrežij; se s tem oži krog svobode govora, kakor trdijo njihovi lastniki, ali pa gre preprosto za resne kršitve kazenskopravne zakonodaje? Prepovedi in celo aretacije vodilnih namreč sprožajo tudi številne pravne pomisleke, ki bi se utegnili negativno odraziti na poslovanju panožnih podjetij.

 

Telegram: Reprezentativni primer spleta 2.0?

"Svoboda govora je temelj demokracije," je Musk vsled spora zapisal na svojem profilu in dodal, da so s prepovedjo, ki vključuje tudi zamrznitev bančnih računov Muskovega podjetja Starlink v Braziliji, "utišali vir resnice št. 1".

Čeprav naj bi bil uradni razlog za prepoved neupoštevanje roka za imenovanje pravnega zastopnika, ki ga je določilo brazilsko sodišče, ameriški multimilijarder s svojimi izjavami namiguje na poravnavo starih zamer in državno cenzuro, s čimer naj bi bila kršena pravica do svobode govora. Brazilskega predsednika Lulo da Silva je zato označil za 'psička' sodnika Moraesa, njega pa za 'diktatorja'. 

Trend omejevanja uporabe družbenih omrežij in aplikacij za komuniciranje lahko spremljamo tudi v Franciji. Vlade zahodnih držav trdijo, da Telegram uporabljajo preprodajalci mamil, militantne skupine in razpečevalci otroške pornografije, aplikacija pa naj bi se zlorabljala tudi za pranje denarja.

Uradno se je prvi mož podjetja Durov, po rodu sicer Rus s kar nekaj različnimi potnimi listi, med drugim tudi francoskim, pod drobnogledom francoskega sodstva znašel zaradi spornega upravljanja spletne platforme in zavračanja posredovanja informacij organom pregona.

 

Bloomberg Mercury Pavel Durov se podobno kot Musk pri vodenju komunikacijske platforme Telegram sklicuje na svobodo govora.

 

Durov se podobno kot Musk pri vodenju komunikacijske platforme sklicuje na svobodo govora, po zaslugi katere Rus na Bloombergovi lestvici milijarderjev z 9,81 milijardami dolarjev zaseda 290. mesto. "Če želite biti resnično svobodni, morate biti pripravljeni tvegati vse za svobodo,je pred časom zapisal na Instagramu.

Poznavalec posovjetskega prostora in strokovnjak za komuniciranje Denis Mancevič pravi, da je Durov podobno kot Musk libertarec, ki je prepričan, da odgovornost snovalcev omrežij ne zajema njihove regulacije oziroma moderiranja vsebine. "Prepričan je, da je svoboda govora oziroma informacij temelj interneta 2.0," pravi, "drugič, pa bi moderiranje pomenilo tudi več stroškov, več zaposlenih, saj jih ima Telegram trenutno nekje med 50 in sto."

Zanimivo je, da je Rus francosko državljanstvo pridobil leta 2021, in sicer zaradi posebnega doprinosa k interesom republike. Zaradi tega in kasnejše aretacije se je predsednik Emmanuel Macron znašel pod plazom kritik, a je zanikal, da ima aretacija politično zaslombo.

 

Pravna stroka: Sporno tolmačenje kazenske odgovornosti

V takšnih podobnih primerih se pojavlja vprašanje, čigav argument ima večjo težo, ali države, ki se sklicujejo na zakonodajo, ali ustanovitelji oziroma lastniki podjetij za omrežja in zagovorniki svobode govora, ki menijo, da države s posegi na področje svobode govora presegajo oziroma zlorabljajo svoja pooblastila.

"Francoske oblasti Durovu očitajo, da se ni odzval na pozive preiskovalcev v zvezi z otroško pornografijo, in sicer, da kriminalcem s tem, ko jim ne preprečuje dostopa do omrežja, pomaga pri izvajanju teh dejanj," meni odvetnik in kazenskopravni strokovnjak Blaž Kovačič Mlinar. Pravi, da je utemeljitev organov, češ da "kriminalcem pomaga s tem, ker nič ne ukrepa", s pravnega vidika sporna, saj gre za zelo široko tolmačenje kazenske odgovornosti. Mancevič dodaja, da je v preteklosti podobne pozive dobival še s strani drugih držav, tudi Rusije, a je "sistematično (je) zavračal poskuse regulacije za umik spornih vsebin".

Kovačič Mlinar ocenjuje, da aretacija "sproža veliko kazenskopravnih pomislekov" ter da bo z vidika sodne prakse "zanimivo videti, kako se bo razpletel kazenski postopek proti Durovu". Zlasti zaradi odgovornosti drugih telekomunikacijskih ponudnikov oziroma ponudnikov kriptiranih komunikacij, dodaja.

"Tudi preko Telekomovega omrežja se recimo širi in pošilja marsikaj, pa nikomur ne pade na misel, da bi od lastnikov zahteval podobno kot v primeru Durov," je polemičen specialist za kazensko pravo. Mancevič v zvezi z razlogi za aretacijo Durova meni, da bi po tej logiki lahko prijeli tudi Muska, "saj je antisemitizem, ki ga širi po X, v Franciji strogo prepovedan".

Zakaj so se francoski organi osredotočili na prav to omrežje in ne kakšno drugo, denimo X ali Facebook, kjer se prav tako pojavljajo tovrstne sporne vsebine? "Kot kaže, je bil Telegram daleč najbolj nekooperativen, saj so po navedbah francoske agencije za varstvo otrok, ki je podala ovadbo, zavračali pozive k sodelovanju," razmišlja Kovačič Mlinar.

Libertarni trn v peti Zahoda in Rusije

Vsaj v primeru Durov in prepovedi delovanja omrežja X v južnoameriških državah pa so na mestu tudi pomisleki glede nacionalnih varnostnih oziroma političnih (geopolitičnih) interesov. Telegram v ukrajinski vojni za komunikacijo na bojišču uporabljata obe strani, Kijev in Moskva pa ga uporabljajta tudi za izmenjavo novic in propagande.

Kakšno vlogo je pri tem torej odigralo dejstvo, da je Durov Rus in da omrežje kot alternativo zahodnim komunikacijskim kanalom uporabljajo v Rusiji in Iranu? "Menim, da tu ne gre za teorijo zarote," razmišlja Mancevič, "saj je Durov oziroma Telegram trn v peti tako Zahodu kot tudi Kremlju," ocenjuje. Pri tem navaja, da je ruska vlada Durova v preteklosti pozvala naj umakne sporočila opozicije, a se ta na pozive "ni odzval, kakor bi si želel Kremelj".

Po drugi strani dodaja, da so v javnost pred nedavnim prišli dokumenti ruske obveščevalne službe FSB, ki kažejo, da je Durov po sporu z oblastmi leta 2017 in zatrjevanju, da se v domovino ne bo več vrnil, Rusijo vseeno obiskal še vsaj 50-krat. "Pri tem pa ni jasno, kakšen je bil namen njegovih obiskov," se sprašuje, "a obstajajo neki indici, da je v tem času prihajalo do sodelovanja s Kremljem".