text size
Oblak ali ne oblak, to skorajda ni več vprašanje
Sledil je pogovor o oblačnih storitvah kot platformi, pomembni za digitalni razvoj. »Vsi vedo, da smo največji fiksni mobilni operater, manj pa se ve, da smo upravljalec največjega zasebnega oblaka,« je povedala Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, odgovorna za digitalizacijo. Podjetjem omogočajo učinkovito delovanje hibridnega oblaka – stranke se rade odločijo za to, da del svoje infrastrukture hranijo same (ta je navadno kritična), del pa preselijo v oblak. Prednost Telekoma je po besedah Prodnikove nudenje dobre povezljivosti, ki je za to potrebna: »Omogočamo povezljivost različnih vrst, zagotavljamo georedundanco, napredne podatkovne centre, varnostne centre.« Oblačne storitve so namenjene tako večjim kot manjšim odjemalcem, osnova pa je infrastruktura, ki je georedundančna, kar da omogoča večjo razpoložljivost. Poleg razvoja, ki ga zmorejo velika globalna podjetja, se kot vedno pomembnejše kaže lokalno znanje, kar med drugim vključuje poznavanje zakonodajnih specifik, za posebej vredno pa se je izkazala možnost stika strank z območnim kontaktnim centrom. Pomembni sta predvsem varnost in zanesljivost, zlasti če govorimo o kritični infrastrukturi, doda Prodnikova. V podjetju so zaznali porast povpraševanja po hibridnih oblačnih storitvah, sicer pa je prepričana, da prehajamo v neko novo fazo nudenja oblačnih storitev – vse pomembnejša postajajo varnost obdelave podatkov, zaščita pred kibernetskimi napadi in premišljeni načini obdelave podatkov.
Promo
Njihovo uspešno delo je potrdil Julij Božič, direktor prodaje oblačnih rešitev Romasi regije in direktor Oracle Slovenija: »Telekom je naravna izbira,« predvsem zaradi networkinga. Izpostavil je, da si podjetja želijo lokalnih strateških partnerjev. Oblačne storitve ključno pripomorejo k avtomatizaciji in elastičnosti poslovanja, je še prepričan. Opozoril je tudi na pomen sklepanja strateškega partnerstva med državo in korporacijami: »Srbska vlada se je zmenila z Oraclom, da v Kragujevcu postavi svoj oblačni center. Tudi albanska vlada je skupaj z nami in inštitutom Tony Blare zastavila strateško digitalizacijo države. Vidimo ta preskok.« K temu je moderator pogovora Martin Tomažin, TV voditelj in producent pri Bloomberg Adrii, dodal, da se očitno zdaj že lahko zgledujemo tudi po južnih državah, ne več zgolj po severnih. Ob vprašanju, katere so prednosti oblačnih storitev, je najprej izpostavil, da te niso pravi odgovor na vse izzive, so pa, glede na strm porast povpraševanja, očitno ključne. Oblak ustreza fleksibilnosti in hitrosti poslovanja. »Mi imamo vsaki dve sekundi kibernetski napad na enega od naših centrov, a smo na to pripravljeni in to isto kvaliteto je mogoče pripeljati v državo. Tako da se mi zdi kombinacija globalnega igralca in lokalne povezave ključna«, je ob robu dogodka še pojasnil Božič in dodal, da je Oracle eno največjih tehnoloških podjetij na svetu, prisotno v 190 državah, ena izmed največjih transformacij podjetja v zadnjih letih pa je prav prehod k oblačnim storitvam.
Promo
Korporacije ne vidijo velikega potenciala v dvomilijonskem trgu, zato je še toliko pomembnejša strateška inovativnost, je situacijo v Sloveniji komentiral Blaž Suhač, vodja razvoja poslovanja v podjetju PRO.astec, in znova poudaril pomen oblikovanja vizije digitalne preobrazbe podjetja. Prepričan je, da pri oblačnih storitvah ni pametno skopariti. IT-storitve morajo slediti jasni viziji tega, kaj organizacija dejansko želi doseči v prihodnje, meni: »Nekateri si lahko privoščijo, da en mesec niso dostopni, na drugi strani pa so podjetja, ki so kritično odvisna od delovanja sistema in se jim lahko minute, sekunde nerazpoložljivosti poznajo pri uspešnosti poslovanja.« Pristop mora biti inženirski, slediti mora ravnovesju med tem, kaj je potrebno, kaj smiselno in kaj ekonomsko. Portfelj storitev, ki jih nudi PRO.astec, je sicer širok in celosten. Obsega zagotavljanje storitev na področju kibernetske varnosti, informacijske varnosti in skladnosti, upravljanje IT, GDPR, neprekinjenosti poslovanja, upravljanja storitev, priprave organizacije za certificiranje in poslovnega svetovanja.
Promo
K temu je Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje pri Združenju za informatiko in telekomunikacije, dodal, da mora vsaka organizacija na začetku določiti jasne cilje, dalje pa je nujno zaupanje in vedenje o tem, komu zaupati. Izrazil je tudi potrebo po zanesljivejšem sklepanju partnerstev z državo. »Predvsem se moramo začeti zavedati, kaj hočemo doseči, to se pravi, kaj hočemo ohraniti, koliko hočemo ohraniti, kako zelo hočemo biti varni, kje smo lahko sami – nobena od firm ni sama. Vsaka koristi ekosistem, ki okoli nje deluje. In isto velja za oblačne storitve. Zdaj se pogovarjamo le še o tem, ali bodo vaši podatki v neki taki infrastrukturi ali jih boste imeli pri sebi.« Povedal je še, da prihaja 23 novih regulativ, prihajajo nova varnostna in energetska tveganja in v tej luči je digitalizacija pomemben proces: »Jaz mislim, da ni problem v tem, ali smo za ali proti, ampak da začnemo tem stvarem zaupati in da vemo, na koga se obrniti. [...] Moramo se zavedati, da je to nekaj vredno in da moramo v to nekaj vložiti, ampak to je že neke vrste proces izobraževanja in gradnje zaupanja.« Država bo letos skupaj s podjetniškim skladom in SID banko namenila več kot 890 milijonov povratnih in nepovratnih spodbud tudi za tehnološki razvoj. Zorko je kritičen: »Država je bila, tako zaradi financ kot tudi ostalih virov, proti temu, da bi uvedli obvezni predmet Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole. Večino kadrov, ki jih potrebujemo, niso računalničarji, pač pa ekonomisti, umetniki, zdravniki, ki znajo te stvari uporabljati. Kar zadeva državo in to področje lahko le rečem, da spimo tako trdno, da upam, da se bomo enkrat zbudili.«
Promo
Gorenjska banka je od leta 2018 zrasla za 200 odstotkov, število zaposlenih pa se praktično ni spremenilo, najprej pove Damir Abdić, zadolžen za sektor odkupa terjatev pri Gorenjski banki. Predstavil je uspešno zgodbo digitalne platforme E-faktoring, s katero storitev zdaj poteka prek spleta in se nahaja v oblaku. Na tem področju je Gorenjska banka vodilni ponudnik, pove Abdić, to pa želijo v prihodnosti še naprej krepiti z vidika digitalnega razvoja in oblačnih storitev. Portal so sicer integrirali leta 2019, danes 90 % vseh odkupov že poteka prek njega. Avtomatizirani postopki podjetjem omogočajo urejanje odkupa terjatev, torej dnevno načrtovanje denarnih tokov, uporabno pri načrtovanju finančnih obveznosti in spoštovanju plačilne discipline. Za ilustracijo: Gorenjska banka letno odkupi 600–700 milijonov terjatev, kar pomeni približno 70.000 faktur manjših in večjih zneskov; odkupujejo jih iz 28 različnih držav. Portal deluje 24/7 in vse dni v letu, vsa dokumentacija pa je shranjena v e-mapah. Banka je torej digitalizirala in avtomatizirala postopke (avtomatsko razporejanje faktur po dolžnikih, priprava dokumentacije, ki se razpošlje po e-pošti), tako pa zmanjšala stroške (potovanja, tiskanja dokumentacije idr.) in olajšala uporabniško izkušnjo. Celotno infrastrukturo hrani v podatkovnem centru, pri čemer zunanji ponudnik zagotavlja privatni oblak, na katerem se nahajajo celotna strojna in mrežna oprema ter baza podatkov. Ob robu konference je Abdić še povedal: »Digitalna transformacija je nekaj, česar ne moremo ustaviti, nekaj, kar je nujno, da sprejmemo. Je pa pri digitalni transformaciji pomembno, da kljub temu, da to pomeni neko digitalno, brezpapirno poslovanje, ohranimo tudi osebni, fizični stik z našimi strankami in z ostalimi partnerji.«
Promo
.webp){kind=icon}
