Strokovni prispevki ter praktične analize aktualnih trendov na področju digitalne preobrazbe so v sredo, 3. aprila, na konferenci Digital Transformation Summit: Od digitalnih vizij do resničnih sprememb v ljubljanskem hotelu Grand Plaza združili gospodarstvenike, strokovnjake in predstavnike javnega sektorja. Petnajst izkušenih in strokovno podkovanih govorcev in govork je ob priložnosti večkrat poudarilo, da digitalna preobrazba v prvi vrsti terja jasno vizijo: poslovna in digitalna strategija organizacije morata iti z roko v roki. Na eni strani so skrbi, hiter tehnološki razvoj in vrsta priložnosti za optimizacijo poslovanja, na drugi pa preizkušeni pristopi in vednost o tem, kaj vse je v digitalnem svetu sploh mogoče doseči. Za vključevanje umetne inteligence v poslovanje je treba imeti prave razloge, pa so bili sklepčni sogovorniki.
Rast na podlagi izkušenj in izzivi na področju generativne umetne inteligence
Uvodoma je težko pričakovani govorec Sven Doelle, direktor inovacij in tehnologije pri podjetju Adobe, konferenčno srečanje podložil s svojimi premisleki o vzponu generativne umetne inteligence kot novega gonila digitalne preobrazbe. Izraz 'umetna inteligenca' (UI) je bil sicer prvič uporabljen leta 1956, danes pa smo zlasti soočeni z izzivi, ki jih postavlja generativna UI. Ta je »resnično spremenila pravila igre,« je prepričan Doelle. Vodje poslovanja se ukvarjajo s tem, kako jo varno in s pravimi prijemi uporabiti in kako z njo ustvariti donosen posel. Doelle postreže s podatki: v skladu z McKinseyjevo študijo lahko generativna umetna inteligenca omogoči od 2,6 do 4,4 bilijona letne rasti produktivnosti. To je več od BDP-ja Združenega kraljestva v letu 2021. Še ena ilustracija, ki priča o hitrosti sprememb: po nekaterih podatkih bo do leta 2026 več kot 80 % organizacij uporabljalo generativne programske vmesnike ali modele UI in uvajalo aplikacije z UI v produkcijskih okoljih; leta 2023 je bilo teh le 5 %. Naslednja tri leta bodo torej res ključna. A zato moramo dati prednost pristopu, osredotočenemu na človeka, in celostno zasnovanim načelom, da zagotovimo, da generativna UI izboljšuje in ne nadomešča človeških izkušenj, je opozoril Doelle. Za izhodišče: Gartnerjeva študija iz leta 2023, v kateri je sodelovalo 660 vodilnih na področju UI in tehnologije, je pokazala, da ima le 9 % organizacij vizijo, ki vključuje UI. Ta je ključna. Doellovo sporočilo pa jasno: »Prihodnost rasti, ki temelji na izkušnjah, je resnično vznemirljiva in polna možnosti. S sprejetjem generativne UI, s premišljenim in odgovornim pristopom pa lahko v svojih podjetjih resnično sprostite nove ravni inovacij in ustvarjalnosti.«
promo
Na to, kaj je in na kaj se sploh nanaša digitalna preobrazba, ta je že desetletja predmet razprav na številnih področjih, pa je treba odgovoriti zlasti negativno, je prepričan Doelle: »'Digitalna preobrazba' ni tehnološki izraz«. Adobe kot podjetje za programsko opremo na trgu deluje že 40 let in je trenutno, smo izvedeli, v že šestem ali sedmem ciklu tega tipa transformacije. Ključno pri vsem tem pa je prepoznati, da preobrazba vključuje spremembe organizacijskih struktur in vedênja, predvsem pa preoblikovanje odnosov s strankami in njihovo resnično opolnomočenje v digitalni dobi. Stranka mora biti v tej zgodbi v središču, stavi govornik. Na tem mestu vstopi koncept rasti, ki temelji na izkušnjah: »Gre za združevanje vsebine, podatkov strank ter izdelkov in rešitev za personalizacijo in krepitev zmagovalnih izkušenj.« K temu je Doelle dodal prepričanje Petra Sheldona, višjega direktorja strategije poslovanja pri Adobe: ohranjanje statusa quo ni zmagovalna strategija. Presečišče med izkušnjami strank in generativno UI, ki pospešeno preoblikuje industrijo, je za Doella neke vrste premik v osnovni paradigmi. Gre za resnično animacijo izkušenj ciljne skupine, ki lahko zagotovi (hiper)personalizirane vsebine. Personalizacija ne pomeni le kategorizacije strank, temveč je v dejanskem upoštevanju njihove individualne izkušnje, zgodovine in potreb, torej individualnih preferenc: »Generativna umetna inteligenca vam torej prinaša nekakšno globljo povezavo z vašimi podjetji, partnerji, strankami, saj resnično zagotavlja pristne in smiselne izkušnje,« je še dodal.
Osredotočenost na stranko pa po drugi strani terja usklajenost vodstva glede pristopa k razvoju v smeri digitalne preobrazbe. Pri tem pa, je še poudaril, »ne gre za to, da bi naredili enako z manj; gre za to, da z enakim dosežemo več; gre za to, da svojim zaposlenim omogočite svobodno razmišljanje«. Poslovni cilji morajo biti jasno in premišljeno zastavljeni: »Ne uporabljajte UI zgolj zaradi UI same. [...] Razmislite o tem, kje jo je smiselno uporabiti in kje bo resnično koristila vašemu podjetju,« je še nagovoril prisotne. »Zato moramo za trajni uspeh podjetij resnično sprejeti zanesljiv digitalni prehod. Pri tem gre tudi za opredelitev tega, kaj želimo doseči, in ne le upoštevanje tehnologije. Ko so cilji postavljeni, poskušamo najti prava orodja za te naloge. In ne obratno. Priložnost je torej res v tem, da sprejmemo ustvarjalnost, raziskujemo nove možnosti in premikamo meje tega, kar je mogoče s tehnologijo.« Generativna UI naj služi kot orodje, ki pomaga sprostiti ustvarjalnost, sicer pa, je prepričan Doelle: »Ustvarjalnost je povsod v vašem podjetju. Gre za poslovno idejo. [...] V resnici je osredotočena na človeka in je ni mogoče nadomestiti s tehnologijo.« V pogovoru z Danielom Fazlićem, odgovornim urednikom regionalnega digitalnega uredništva Bloomberg Adrie, se je dotaknil tudi etičnih vprašanj, povezanih z generativno UI, pri čemer da je ključno, da nanje odgovarjamo z zagotavljanjem pravičnosti, preglednosti in odgovornosti. Njegovo sporočilo pri tem je jasno in pomembno: »Po mojem mnenju velika ustvarjalna svoboda in visoka učinkovitost prinašata tudi veliko odgovornost.«
promo
Nastop Svena Doella je omogočilo podjetje Renderspace, digitalna svetovalska agencija. V njegovem imenu je ob robu konference spregovorila direktorica Monika Zajc: »Sama se v dobi, ko govorimo o digitalni transformaciji, počutim kot v dobi začetka interneta – prav tako so vsi dvomili vanj, ampak sedaj ga tudi dinozavri uporabljajo. Zdaj smo v isti situaciji, če samo pogledamo trende personalizacije, targetiranja strank. Generacije zahtevajo posebne ponudbe, posebne storitve. Da bi jih razumeli, moramo točno vedeti, kaj želijo. Hočejo biti pohvaljeni, hočejo biti nagrajeni. Personalizacija komunikacije z ljudmi ni več prioriteta, temveč ta postaja komunikacija z računalnikom in telefonom in tukaj tehnologije, ki jih nudi Adobe, gotovo blestijo. Ponosni smo, da lahko Randerspace, ki je bil priznan kot Adobov partner za centralno in vzhodno Evropo, na takšno konferenco, kot je današnja, pripelje Svena Doella. On je prvi, ki lahko iz prve roke govori o tem, kaj nas čaka v prihodnje.«
Tečemo (pre)počasi
promo
Na prvem panelu »Izzivi digitalne transformacije«, ki ga je prav tako vodil Fazlić, so sodelovali predstavniki iz javnega in zasebnega sektorja. Izhodišče je bil naslednji podatek: 70 % projektov digitalizacije ne uspe tako, kot bi si organizacije želele.
Na vprašanje, kako digitalizacija vpliva na način dostopanja do zdravstvenih storitev, je odgovarjala Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu: »Digitalna preobrazba v zdravstvu je boleča.« Situacijo je slikovito primerjala z razvojem metulja, pri čemer preobrazba ni v tem, da bi gosenici morali nadeti 'kolesa', temveč je pravi napor opolnomočiti njen razvoj v metulja. Izpostavila je slabo digitalno pismenost starejših, ki predstavljajo velik delež uporabnikov zdravstvenih storitev, in pomen medgeneracijskega povezovanja. Kolarjeva je omenila uspeh uveljavitve izdajanja e-napotnic, ki so dostop do marsikatere storitve že pomembno olajšale. Opozorila je še na občutljivost osebnih zdravstvenih podatkov pacientov, potrebo po spodbudah v zdravstvu po njihovem doslednem zbiranju in vnašanju, pri čemer je nujna odločitev, katere podatke je sploh smiselno strukturirano spremljati, in seveda njihovem varovanju. Pri vsem tem pa, pravi, ni zadržana, ko so na mizi tehnološke rešitve, pač pa jo bolj skrbijo pravne zagate, ki jih spremljajo – procesi digitalizacije prav na tej točki pogosto zastanejo. Težava zbirk podatkov je predvsem v njihovi razdrobljenosti, treba je prepoznati koristnost centralizacije, meni. Podatkovne zbirke služijo tudi pomembnemu spremljanju in preučevanju splošnih zdravstvenih trendov v državi.
promo
Uroš Salobir, v podjetju Eles zadolžen za področje strateških inovacij, pa je dodal, da se je treba osredotočiti na dolgoročne izzive, vsaj v energetiki namreč velja pravilo, da hitro digitaliziranje procesov ni vedno izvedljivo. Kot primer je navedel proces skupnega modeliranja energetskih omrežij: »Če hočemo biti pripravljeni na nekaj v prihodnosti in preobrazba traja 10 let, moramo začeti 10 let prej.« Po njegovem mnenju je ključno, da v tem procesu organizacija stopiti na čelo vodenja projektov. Te pa je treba nujno dopolniti z dolgoročno vizijo, pri kateri se vse začne. Salobir se ne strinja, da je vse v učinkovitosti, rezultatu, pač večjo težo daje temu procesu, ki naj bo jasen, premišljen in postopen. Vprašanje digitalizacije v energetiki tako dobi širši kontekst: »V našem prostoru in v tem trenutku v energetiki potekajo neki ključni procesi sprememb, neka revolucija, ki se dogaja na področju preobrazbe sistema, in pri tem digitalna transformacija dejansko igra ključno vlogo. Slovenija mora pri tem izkoristiti tudi svojo geostrateško lego, ker ima zelo močen vpliv na mnoge deležnike in dejavnike v jugovzhodni Evropi.« Dotaknil se je tudi uvajanja (masovne) e-mobilnosti: »Z današnje perspektive je to norost, torej neka futuristična, grozna nebuloza, ampak za energetiko je to jutri. Mi moramo torej danes začeti te procese, da bomo pripravljeni na jutri. Potem pa pridemo do tega, ali sploh verjamemo, da elektromobilnost bo. To so težke debate.«
promo
V kolikor potrošnik ni v samem jedru pozornosti, potem je podjetje obsojeno na neuspeh, je prepričan Miha Praunseis, izvršni direktor za informacijsko tehnologijo v podjetju Petrol. Meni, da se danes že vsa podjetja zavedajo pomena podatkovne analitike za uspešno poslovanje. V Petrolu ta ni del IT-ekip, pač pa gre za ločene skupine strokovnjakov, ki se intenzivno posvečajo nabavi, logistiki, prodaji itn. Predstavil je uspešno implementacijo mobilne aplikacije Petrol GO, ki je pred kratkim nadomestila staro Na poti (2017) in temelji na globokem razumevanju potreb njihovih kupcev, s ciljem ponuditi boljšo uporabniško izkušnjo. Omogoča jim stik s končnimi uporabniki, razumevanje njihovih želja in potreb in vnovčenje tega kapitala. Na Petrolovih prodajnih mestih zdaj lahko naročimo kavo brez kovancev, plačamo gorivo in avtopranje iz udobja avtomobila in vnaprej naročamo svežo hrano Fresh ter celo izdelke za dom. Zgovorni pri tem so podatki o rasti transakcij – od 74.000 v letu 2018 do 892.000 v letu 2023. Za prihodnost Praunseis napoveduje bistveno spremenjeno uporabniško izkušnjo, pri čemer da bo opazno preoblikovan cel koncept ponudbe.
promo
Proces digitalne preobrazbe v Sloveniji je tako komentirala Zdravka Zalar, direktorica podjetja Smartis: »Tečemo prepočasi.« Pri tem je opozorila na generacijske razlike, saj da so mladi, ki prihajajo na trg dela, tisti, ki že pričakujejo digitalizirane storitve, medtem ko se ji zdi ključen izziv v tem, da bodo novosti v digitalnem svetu prijazne in enostavne za uporabo tudi do starejših. Mladi pa da pričakujejo hiter dostop do podatkov, da se lahko učinkovito vklopijo v delovne procese. Spregovorila je tudi o (ne)naklonjenosti novih direktiv EU oblačnim storitvam, preprosto rečeno, temu, da je vse v oblaku. V podjetju Smartis zagovarjajo kombiniran pristop, sicer pa so prepričani, da mora biti ta odvisen od potreb, velikosti in izkušenosti posamezne organizacije – veliki rigidni sistemi se vselej težje prilagajajo novim rešitvam, medtem ko nova, mlajša podjetja (startupi, mlajša zagonska podjetja) začnejo že popolnoma digitalizirano. Največji izziv je torej »razumevanje, kaj vse tehnologije sploh omogočajo, tu je tudi želja, da se nekaj spremeni in da organizacija tudi dobi ustrezno podjetje, ki mu zaupa in svetuje, katere so tiste osnove, ki se jih je treba najprej lotiti«. Sklenila je z naslednjo mislijo: »Umetna inteligenca bo lahko veliko rešila, ene stvari pa nikoli ne bo imela, to so čustva, to je tisto, kar bo delalo vedno večjo razliko med nami in UI.«
promo
.webp){kind=icon}
