Danes je potekala konferenca Digitalna preobrazba v organizaciji Bloomberg Adria. Zbrali smo nekaj utrinkov z dogodka.
Na konferenci je Sven Doelle iz Adobe CEE predstavil razumevanje vpliva generativne umetne inteligence na rast podjetij, osredotočenih na uporabniško izkušnjo. Razkril je priložnosti in izzive v tem procesu ter ponudil praktične strategije za gradnjo zaupanja, spodbujanje inovacij ter oblikovanje dolgoročnega sodelovanja s strankami.
Dejal je, da pri digitalnem prehodu ne gre le spremembo v tehnologiji, ampak za spremembo v sodobnem poslovanju nasploh. Pri tem je pomembno, da je vodstvo enotno pri vpeljevanju generativne umetne inteligence.
"Ne gre za to, da bi delali enako z manj [ljudmi], ampak da bi z enako ljudmi naredili več. Gre za to, da bi opolnomočili zaposlene, da bi postali bolj kreativni in s tem pomagali tudi pri rasti podjetja." Transparentnost in odgovornost je po mnenju govorca ključnega pomena pri vpeljevanju takšne tehnologije.
"Generativna tehnologija je orodje, ki nam pomaga povečati lastno ustvarjalnost. Kajti te tehnologija ne more nadomestiti."
Bi zaupal UI, da naredi finančno naložbo? "Bi, definitivno, če obstaja sistem, ki je dokazano boljši od mene, je to naložba zame."
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Kako iz teorije v prakso
Na prvem panelu Izzivi digitalne preobrazbe so gostujoči strokovnjaki razpravljali o posebnih izzivih, s katerimi se organizacije soočajo pri izvajanju digitalne preobrazbe tradicionalno nedigitalnih storitev. Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria
Poglej Galerijo
Sodelovali so: Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, Uroš Salobir, direktor oddelka za strateške inovacije v ELES, d.o.o., combined transmission and distribution system operator of the Republic of Slovenia, Miha Praunseis, izvršni direktor za informacijsko tehnologijo v Petrol Group, in Zdravka Zalar, generalna direktorica družbe Smartis.
Alenka Kolar je menila, da trenutna situacija za paciente ni idealna. "Digitalna transformacija v zdravstvu je boleča."
Težava je po njenem mnenju, da UI ne sme odločati sama, a imajo zato na drugi strani pacienti množico podatkov, ki jih ta omogoča in jih lahko izkoristijo za boljšo informiranost.
Uroš Salobir je govoril o tem, da digitalna preobrazba ne poteka tako hitro, kot bi si morda želeli: "Preobrazba traja 10 let, zato moramo začeti 10 let prej." Meni, da mora pri uvajanju UI ključno vlogo odigrati vodstvo. Po njegovem mnenju nas čaka zelo dinamična prihodnost glede varnosti in zanesljivosti dobave energije. "Vodstvo rado pušča to v inovacijskih oddelkih. Velik obrat pa je, da ni le zraven, ampak v ospredju. Procese mora voditi."
Miha Praunseis je zagotovil, da je potrošnik središče vseh družb, ti pa "z veseljem sprejemajo novosti". Prednost umetne inteligence vidi v Petrolu zlasti pri podatkovni analitiki. V prihodnosti pa bi si želel praktično uvedbo UI, kot je slikovito ponazoril: "Ko bo nevešči uporabnik lahko vprašal sistem, recimo, kakšna je bila prodaja čokolad v tem mesecu na bencinskih servisih na Ptuju in kakšna je bila marža."
Zdravka Zalar je pa je menila, da si vodstvo mora želeti sprememb. "Veliki sistemi se težje prilagajajo, startupi pa že začnejo popolnoma digitalizirano delati." Ključna vprašanja za vodstvo so po njenem mnenju: kaj tehnologija omogoča, želja, da se kaj spremeni, in katera so področja, ki se jih je treba najhitreje lotiti. "Tečemo prepočasi pri uvajanju UI. Težava je generacijska razlika, mladi pričakujejo, da so stvari digitalizirane."
Storitve v oblaku
Drugi panel Storitve v oblaku kot platforma za digitalni razvoj: Ali smo dovolj bogati, da lahko to naredimo sami? se je posvetil vzpostavitvi infrastrukturne platforme v oblaku za razvoj digitalnih rešitev in digitalno preobrazbo.
Možnih rešitev smo se lotili z našimi predavatelji: Vesna Prodnik, članico uprave, odgovorno za digitalizacijo v Telekom Slovenije Group, Julij Božič, direktorjem prodaje rešitev v oblaku ROMASI v regiji in direktorjem ORACLE Slovenija, Blaž Suhač, vodjo razvoja poslovanja pri PRO.astec d.o.o., Igorjem Zorkom, podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije in predsednikom sekcije eZdravje pri Združenju za informatiko in telekomunikacije, ter Damir Abdič, direktorjem oddelka odkupa terjatev v Gorenjska banka.
Vesna Prodnik je menila, da je pomembna predvsem varnost, zlasti za kritično infrastrukturo. "Smo upravljavec največjega zasebnega oblaka v Sloveniji. Imamo izkušnjo tako kot stranka kot prodajalec." Lokalna prisotnost pa je za Telekom izredno pomembna, za zanesljivost, neprekinjeno delovanje, podvrženost lokalni zakonodaji. V Telekomu Slovenije pa vidijo, da je vedno več povpraševanja po hibridnih oblačnih storitvah.
Julij Božič se je med drugim vprašal, ali zna država s korporacijo skleniti strateško partnerstvo. "Korporacije ne vidijo potenciala na dvomilijonskem trgu, zato gredo drugam in pokrivajo trg od tam." Meni pa, da sta v prihodnosti dva ključna izziva v IT: kako predvideti prihodnost in kakšne produkte ponuditi.
"Srbska vlada se je zmenila z Oracle, da v Kragujevcu postavi svoj center. Tudi albanska vlada je zastavila strateško digitalizacijo države. Zdaj se lahko zgledujemo tudi po južnih državah, ne več zgolj po severnih." Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Blaž Suhač je menil, da moramo pri oblačnih storitvah začeti z vizijo. "Prehod je zelo zahteven in zahteva veliko strokovnega znanja. Treba je inženirsko pristopiti do sveta oblaka, kaj je potrebno, smiselno, ekonomsko upravičeno, kaj torej želimo doseči. Pri oblačnih storitvah ne gre skopariti."
Igor Zorko si je želel zanesljivega partnerstva z državo in hitrejše premikanje. "Denarja je manj za to kot v preteklosti. Za celotno obdobje 5 do 6 let imamo na voljo 15 milijonov evrov. Gospodarstvo in ljudje potrebujejo manjše spodbude."
Damir Abdić je predstavil digitalizirani oblak za faktoring v Gorenjski banki, ki je močno skrajšal njihove postopke. "Digitalizirali, avtomatizirali smo postopke, ni stroškov potovanja in tiskanja dokumentacije."
Ključni projekti in prihodnost
Na tretjem panelu Ključni projekti digitalizacije in vizija za prihodnost so gostje razpravljali o uspešnih zgodbah in perspektivah, kako ustvariti okolje, usmerjeno v razvoj, saj le tako lahko podjetja ostanejo konkurenčna na svetovnem trgu. Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
Bloomberg Adria/Nejc Pernek
Poglej Galerijo
O tem smo se pogovarjali z: Bojanom Radlovićem, CDO iz skupine Fortenova grupa in predsednikom uprave MultiPlusCarda Fortenova Group, Gregorjem Kovačičem, izvršnim direktorjem oddelka za digitalno poslovanje in izkušnje strank v Zavarovalnici Triglav, d.d., Jakobom Kotnikom, predsednikom uprave Sinecona, Iztokom Juvanom, direktorjem regije Adria v BE-terni, in Nikom Medvedom, namestnikom direktorja v Skazi.
Bojan Radlović je dejal, da je cilj prehoda biti bliže uporabniku. Zastavili pa so si dva cilja: povečati maržo in prihodek.
Kako pa UI uvajajo v Sloveniji? "V Mercatorju je zelo napredna analitika kupcev, vemo, kdo so in zakaj prihajajo v Mercator. Slovenija je naš najtežji trg, ker tipičen Slovenec obišče 5,6 različnih trgovin tedensko. Drugi v regiji pa so precej bolj lojalni."
Gregor Kovačič je menil, da nekdaj linearnost postala eksponentna. A je dobra strategija ključna, uporabniška izkušnja pa mora biti na najvišji ravni. "Uvajati je treba drugačno kulturo, in sicer hiperinovativnost. Na -epošto odgovarjamo v roku 24 ur, ker z UI to zdaj zmoremo. Ko se pogovarjate z operaterjem, bo ta takoj po koncu klica dobil povzetek pogovora."
Jakob Kotnik je opomnil, da z UI rešujemo poslovni problem in želimo doseči dodano vrednost. "Lastniki morajo vedeti, kaj hočejo, uporabniki pa morajo biti pripravljeni sprejeti novo tehnologijo. Tu pa se zaplete. Če vodstvo ne vidi, zakaj potrebuje digitalizacijo, je to že težava. UI sama zase ne dela nič, če je ne znamo izkoristiti."
Iztok Juvan je delil izkušnje iz javnega in zasebnega sektorja. Meni, da je človek vedno želel komunicirati z računalnikom v smiselnih stavkih. "Generativno UI nas je najbolj očarala. Pojav umetne inteligence bo čez 30 let star 100 let."
Niko Medved pa je opozoril, da če prepozno vključiš ključne deležnike, se zgodi, da digitalno strategijo zastaviš napačno. "Korporativni cilj je, da se lahko vsak zaposleni v vsakem trenutku hitreje odloča na podlagi zanesljivih pravočasnih informacij." Občutni pa so bili tudi pozitivni učinki na profitabilnost in energetsko učinkovitost.
.webp){kind=icon}
