Na prvi pogled vztrajanje Darija Šarića v NBA ligi še eno sezono se ni zdela kot velika športna novica. Nima velike pogodbe, nima statusa zvezdnika, nima zagotovljene vloge v rotaciji. A prav takšne odločitve najbolje razkrivajo, kako NBA dejansko deluje – ne kot romantična športna zgodba, temveč kot natančno zasnovan poslovni in socialni sistem.
V NBA ligi pogodba ni samo plača. Je tudi vstopnica v pokojninski sistem, ki lahko dolgoročno pomeni več kot ena ali dve povprečni sezoni na parketu.
Eden najpogostejših mitov je, da mora igralec preživeti deset let v NBA, da sploh pridobi pravico do pokojnine. To preprosto ne drži. Pravico do NBA pokojnine si pridobi že veliko prej, po "treh kreditiranih sezonah". Kreditirana sezona ni strogo vezana na odigrane minute ali statistiko; pomembno je le, da je igralec med redno sezono imel NBA pogodbo in bil evidentiran na rosterju, aktivnem ali neaktivnem.
Zakaj je "deseta sezona" ključna meja?
Če tri sezone pomenijo, da igralec pridobi pravico do pokojnine, potem deset kreditiranih sezon pomeni dosego maksimalne ravni koristi, ki jih načrt omogoča. Zato se v NBA pogosto govori o "lovu na deseto sezono". Za veterane, ki niso več v središču pozornosti, je še eno leto v ligi pogosto racionalna finančna odločitev, tudi če je športna vloga zmanjšana na minimum.
Prav v tej coni je veliko izkušenih igralcev, dovolj dolgo v ligi, da razumejo sistem, a brez tržne moči zvezdnikov.
Koliko dejansko znaša NBA pokojnina?
NBA pokojnina, podobno kot večina drugih, temelji na letih staža. Po javno dostopnih parametrih načrta znaša znesek približno 1.000 dolarjev na mesec na kreditirano sezono. To pomeni, da lahko igralec z desetimi kreditiranimi sezonami računa na približno 10.000 dolarjev na mesec oziroma okoli 120.000 dolarjev letno, do smrti.
V desetih sezonah do maksimalnega zneska pokojnine. Foto: Depositphotos
Glede na starost, pri kateri se pokojnina začne prejemati, in konkretno strukturo izplačila, je lahko znesek tudi večji. Ključna stvar je, da ne gre za simbolični dodatek, temveč za stabilni, dolgoročni dohodek.
Zakaj je Šarić dober primer za to zgodbo?
Dario Šarić nikoli ni bil marketinški obraz NBA ali, pogovorno rečeno, zvezdnik, a je bil stalni del lige. Prav takšni igralci najbolje razkrivajo logiko sistema.
Za klub je veteran na minimalni pogodbi pogosto fleksibilen element rosterja: del širše rotacije, zavarovanje garderobe ali salary-filler pri menjavah. Za igralca pa ista pogodba lahko pomeni zaklepanje ključnih življenjskih koristi.
V tem smislu ostati v ligi še eno sezono ni vprašanje ega ali ambicij. Gre za hladno, racionalno odločitev v industriji, kjer so kariere kratke, sistem pa nagrajuje tiste, ki ga razumejo.
Koliko let je npr. v NBA preživel Bojan Bogdanović? Menite, da je to slučajno prav deset let?! NBA pokojninski sistem pokaže, koliko so kolektivne pogodbe in institucionalni mehanizmi pomembni v profesionalnem športu. Igralci niso le športniki; so udeleženci na trgu dela, z jasnimi dolgoročnimi interesi.
Med slovenskimi igralci izpostavljamo The Dragona Gorana Dragića, za katerega na NBA spletni strani navajajo, da je bil del NBA karavane od leta 2008 pa vse do 2023 (16 let izkušenj so mu pripisali). Pa zvezdnik Luka Dončić? Trenutno je na dobrih dveh tretjinah poti do desetletja NBA izkušenj, saj se je Dallas Mavericksom pridružil leta 2018, v sezoni 2024/25 pa je prestopil k moštvu LA Lakers, kjer igra tudi danes.
.webp){kind=icon}
