Olimpijske igre so poleg športnega spektakla tudi ena največjih finančnih in infrastrukturnih operacij, ki jih lahko prevzame posamezna država. Za kulisami tekmovanj potekajo večletni investicijski cikli, vredni več milijard evrov, ki segajo od športnih prizorišč do prometnih in digitalnih omrežij. Gostiteljice igre vse pogosteje predstavljajo kot razvojni projekt, ne le kot dogodek. V ta okvir se umeščajo tudi zimske olimpijske igre Milano–Cortina 2026, kjer je poudarek še izraziteje na infrastrukturnih naložbah in dolgoročni dediščini.
A prav obseg teh investicij razkriva eno od stalnic sodobnih olimpijskih iger: začetni finančni načrti se le redko uresničijo v predvidenih okvirih. Preseganje stroškov je postalo skoraj strukturna značilnost olimpijskih projektov.
Empirične analize kažejo, da imajo olimpijske igre vztrajen vzorec prekoračitve stroškov. Študija, objavljena v reviji Finance & Development Mednarodnega denarnega sklada, navaja, da je bila med letoma 1960 in 2016 povprečna prekoračitev proračuna približno 156 odstotkov. Gre za eno najbolj doslednih statističnih značilnosti velikih športnih dogodkov.
Preberi še
Kje bivati v Milanu med olimpijado, če iščete luksuz
Ta metropola ima sloves mesta, kjer so hoteli s petimi zvezdicami samoumevni. Za vas smo raziskali najbolj iskane naslove.
06.02.2026
Nastopi Slovencev na olimpijskih igrah: kdo bo zastopal Slovenijo in kdaj bodo nastopali
Danes se bodo začele zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini.
06.02.2026
Majhna Slovenija, a velike nagrade: kdo je pobral največ olimpijskih medalj, kdo pa služi največ
Zimske olimpijske igre Milano-Cortina 2026 se bodo začele čez približno dva tedna.
23.01.2026
Milano Cortina 2026: Koliko vas bo stal obisk zimskih olimpijskih iger?
Do zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 nas loči manj kot mesec dni.
08.01.2026
Noro športno leto 2026: 7 poslovnih zgodb, ki jih ne smete zamuditi
Športno leto 2026 bo prvo, v katerem se bodo vsi ključni trendi industrije srečali hkrati.
01.01.2026
Razlogi so strukturni. Kandidature običajno temeljijo na politično sprejemljivih proračunskih ocenah, ki se med izvedbo soočijo z nespremenljivimi roki, zaostrovanjem tehničnih standardov, naraščajočimi varnostnimi zahtevami ter inflacijskimi pritiski v gradbenem sektorju. Kompleksnost projektov dodatno povečuje tveganje upravljavskih in koordinacijskih napak.
Tokio 2020 ponazarja to dinamiko. Začetni proračun v višini približno 7,3 milijarde dolarjev se je po uradnih ocenah več kot podvojil na okoli 15,4 milijarde, medtem ko neodvisne analize skupne stroške postavljajo nad 25 milijard dolarjev. Pandemija covida-19 je projekt dodatno obremenila, vendar je bila stroškovna eskalacija očitna že v predpandemični fazi.
Ko olimpijada postane infrastrukturni projekt
Zimske olimpijske igre Milano–Cortina 2026 so zasnovane kot preizkus bolj zadržanega in trajnostno usmerjenega modela organizacije. Organizatorji navajajo, da je približno 92 odstotkov prizorišč obstoječih ali začasnih, oskrba z električno energijo naj bi temeljila na certificiranih obnovljivih virih, projekti pa vključujejo cilje na področju recikliranja in zmanjševanja odpadkov. Olimpijska vas je načrtovana kot dolgoročna naložba, ki naj bi bila po igrah preurejena v študentsko namestitev.
Ta model se hkrati sooča s strukturnimi omejitvami zimskih iger. Projekti so skoncentrirani v gorskih območjih z omejenimi logističnimi zmogljivostmi, geografska razpršenost prizorišč — od Milana do Cortine, Livigna in Verone — pa povečuje zahtevnost transporta in koordinacije. To neposredno krepi stroškovna tveganja in pritiske na časovno izvedbo.
Po podatkih italijanskega ministrstva za infrastrukturo uradni načrt zajema 98 trajnih projektov, v katere je vključenih približno 340 podjetij: 47 športnih objektov in 51 prometnih posegov. Ob začetku iger je del ključnih prizorišč že operativen — med največjimi investicijami po najnovejšem poročanju italijanskih medijev izstopata bob center v Cortini, ocenjen na 132 milijonov evrov, ter rekonstrukcija skakalnega stadiona v Predazzu v vrednosti približno 92 milijonov evrov — medtem ko se del tekmovanj opira na obstoječe objekte, kot je milansko sejmišče. Arena Santa Giulia v vrednosti približno 250 milijonov evrov je v veliki meri financirana iz zasebnih virov. Pomemben del širših prometnih in spremljevalnih projektov pa ostaja v izvajanju in bo zaključen šele po koncu iger.
Struktura financiranja dodatno poudarja razvojni značaj projekta. Le približno 13 odstotkov sredstev je neposredno povezanih z izvedbo iger, medtem ko je 87 odstotkov namenjenih prometni in drugi infrastrukturni dediščini. Razmerje kaže, da večina naložb presega ozek okvir samega dogodka, hkrati pa povečuje fiskalno izpostavljenost projektom z dolgim časovnim horizontom donosnosti.
Milijarde v igri: finančna enačba Milano–Cortina 2026
Kljub poudarku na racionalizaciji stroškov naj bi skupni stroški zimskih olimpijskih iger Milano–Cortina 2026 že presegli 6 milijard evrov, kar je precej več od ocen ob dodelitvi iger leta 2019. Poznavalci projekta in analitiki poudarjajo, da bo dejanski učinek infrastrukturne dediščine mogoče zanesljivo oceniti šele po zaključku zadnjih projektov, predvidoma okoli leta 2032. Reuters je tik pred začetkom iger poročal, da se je organizacijski proračun povečal z okoli 1,3 na več kot 1,7 milijarde dolarjev, dodatnih približno 3,5 milijarde dolarjev javnih sredstev pa je namenjenih infrastrukturi.
“Ta pot se je izkazala za še bolj naporno, kot smo si sprva predstavljali, s številnimi izzivi in težavami — nekaterimi pričakovanimi, drugimi nepričakovanimi in verjetno tudi nepotrebnimi,” je ob tem povedal izvršni direktor organizacijskega odbora Milano–Cortina 2026, Andrea Varnier. “Finančni položaj našega organizacijskega odbora je bil skozi leta izjemno zahteven in moramo priznati, da so igre stale več, kot je bilo predvideno v kandidacijskem proračunu.”
Po poročanju italijanskih medijev načrt infrastrukturnih del presega 4 milijarde evrov, medtem ko skoraj 2 milijardi predstavljajo operativni stroški Fundacije Milano Cortina. Takšna struktura izdatkov kaže, da večina finančnega bremena izhaja iz dolgoročnih naložb, ne neposredno iz organizacije dogodka.
Rast stroškov po ocenah analitikov odraža tudi kombinacijo inflacijskih pritiskov v letih 2022–2023, nestabilnega geopolitičnega okolja in vključitve dodatnih projektov, ki niso bili del prvotnih načrtov. Ti dejavniki so postopoma zvišali finančni okvir iger v primerjavi z začetnimi projekcijami. Po ocenah Po ocenah bonitetne agencije S&P Global Ratings naj bi skupni izdatki kljub podražitvam ostali pod ravnjo stroškov milanske razstave Expo 2015, ki pogosto služi kot referenčna točka za velike javne projekte v Italiji.
Kdo plača igre: sponzorji, televizija in stave na občinstvo
Kot poroča italijanski spletni medij Open, operativno financiranje iger poteka predvsem prek Fundacije Milano Cortina, katere proračun znaša približno 1,7 milijarde evrov. Skoraj 60 odstotkov predvidenih izdatkov pokrivajo prispevki Mednarodnega olimpijskega komiteja iz televizijskih pravic in globalnih sponzorstev. Med mednarodnimi partnerji so Coca-Cola, Airbnb, Omega in Procter & Gamble, med domačimi pa Eni, Enel, Intesa Sanpaolo, Poste Italiane, Leonardo, Stellantis in Ferrovie dello Stato. Italijanske železnice so ob tem napovedale približno 650 milijonov evrov naložb v omrežje, čeprav potovalni časi med Milanom in Cortino ostajajo dolgi.
Preostali del prihodkov je odvisen od prodaje vstopnic, o cenah smo že podrobneje poročali. Organizatorji računajo na približno dva milijona obiskovalcev v živo in globalno televizijsko občinstvo treh milijard ljudi. Doslej je bilo prodanih približno 900.000 vstopnic, dodatnih 300.000 pa je rezerviranih za sponzorje. Pred otvoritveno slovesnostjo je ostalo še več tisoč neprodanih sedežev, zato so organizatorji uvedli promocijske ukrepe za pospešitev prodaje.
Olimpijske igre niso finančni projekt le za gostiteljico. Tudi sodelujoče države igre vse pogosteje obravnavajo kot naložbo v mednarodno prepoznavnost in gospodarsko diplomacijo.
Slovenska hiša kot gospodarska platformaProjekt Slovenske hiše v Cortini je zasnovan kot promocijsko in gospodarsko središče Slovenije na zimskih olimpijskih igrah. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za priprave in kvalifikacije športnikov namenilo približno 900.000 evrov, za izvedbo Slovenske hiše pa dodatni milijon evrov. Projekt je umeščen v širši okvir javnega financiranja športa v Sloveniji. Po proračunskih načrtih za leto 2026 znaša letni program športa okoli 59,1 milijona evrov, skupaj s sredstvi ministrstva pa skoraj 65 milijonov evrov, kar vključuje infrastrukturne naložbe in programe vrhunskega športa. Fundacija za šport bo v istem letu razdelila še rekordnih 14,5 milijona evrov za sofinanciranje športnih programov in objektov. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac ocenjuje, da lahko projekt okrepi vidnost Slovenije na globalnem prizorišču in podpira dolgoročne promocijske cilje države. Petra Bezjak Cirman, direktorica UKOM-a in vodja delovne skupine za koordinacijo projekta Slovenska hiša na OI v Cortini, izpostavlja, da v Slovenski hiši stremijo k prostoru, ki bo športne zgodbe povezoval z gospodarskimi priložnostmi ter hkrati celovito predstavljal kulturno identiteto Slovenije pod enotno znamko I feel Slovenia. "Pričakujemo konkretne rezultate: večjo medijsko izpostavljenost, krepitev gospodarskih povezav, promocijo turizma in trajnostnih praks ter nadaljnjo utrditev Slovenije kot inovativne, zelene in povezovalne države. Da bo hiša učinkovito služila vsem udeležencem, bo njeno delovanje temeljilo na usklajenem sodelovanju UKOM-a, Olimpijskega komiteja Slovenije in partnerjev iz gospodarstva," je dejala Petra Bezjak Cirman. "Izkušnje iz preteklih projektov kažejo, da takšne naložbe dolgoročno krepijo ugled države, spodbujajo turizem, privabljajo tuje investicije in odpirajo priložnosti za gospodarsko sodelovanje." A neposredne gospodarske učinke takšnih promocijskih projektov je v praksi težko natančno izmeriti, saj se donos pogosto kaže posredno skozi dolgoročno prepoznavnost države, turistične tokove in poslovne povezave. |
Računica olimpijade: med stroški in obljubljenimi donosi
Ocene širših gospodarskih učinkov ostajajo neenotne. Združenje Unimpresa ocenjuje, da bi skupni pozitivni učinek iger lahko dosegel približno 6,1 milijarde evrov, vključno z neposredno turistično potrošnjo, dodatnim turizmom v naslednjih dveh letih ter vrednotenjem infrastrukturne dediščine. Podobno študija banke Banca Ifis italijanskemu gospodarstvu pripisuje okoli 5,3 milijarde evrov potencialne dodane vrednosti, ki izhaja iz turistične potrošnje, operativnih izdatkov in dolgoročnih infrastrukturnih učinkov.
Takšne projekcije so po naravi negotove in temeljijo na modelih ekonomskih multiplikatorjev, zato ne predstavljajo neposrednega finančnega donosa organizatorjev. Njihova uresničitev bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo nove infrastrukture po koncu iger ustvarjale trajno gospodarsko uporabo.
Milano–Cortina 2026 tako predstavlja dvojni test: sposobnost omejevanja stroškov velikega športnega dogodka in hkrati pretvorbo naložb v dolgoročno uporabno infrastrukturo. Dejanski rezultat bo mogoče zanesljivo oceniti šele več let po tem, ko se bo športni del dogodka zaključil.
.webp){kind=icon}
