Je bilo svetovno prvenstvo doslej zgodba o uspehu ali razočaranje?

Svetovno prvenstvo v nogometu je v polnem zamahu. V nedeljo sta izbrani vrsti Kanade in Južne Afrike začeli šestnajstino finala, ki bo trajala vse do sobote, ko se bosta pomerili reprezentanci Kolumbije in Gane.

In medtem ko je nogomet prevzel glavno vlogo – saj se je večina od 104 načrtovanih tekem turnirja v ZDA, Kanadi in Mehiki že odigrala –, je čas, da se ozremo na pričakovanja glede svetovnega prvenstva in ali so se ta uresničila.

Odmori za osvežitev

Najbolj sporna novost na letošnjem svetovnem prvenstvu – vsaj na igrišču – so tako imenovani odmori za osvežitev. Fifa je decembra napovedala, da se bodo vse tekme mundiala na polovici vsakega polčasa prekinile za triminutne 'odmore za hidracijo' zaradi pričakovanih visokih temperatur.

Odločitev ni bila nekaj povsem novega, saj so bili tudi na zadnjih športnih dogodkih takšnega kova vključeni odmori za pitje, vendar so se izvajali bodisi po presoji glavnega sodnika bodisi ob določenih temperaturah.

Odločitev o razširitvi odmorov za hidracijo na vse tekme svetovnega prvenstva, ki je bila po navedbah Fife sprejeta po posvetovanju s trenerji in televizijskimi postajami, je bila predstavljena kot nujna za dobrobit igralcev.

Številni kritiki so izpostavili, da za odločitvijo stojijo finančni motivi, saj imajo sponzorji med 45-minutnimi polčasi dodatno priložnost oglaševati. Zgolj Fox Sports, športna divizija ameriške družbe Fox Corporation, ki ima pravice za prenos tekem, predvideva, da bi lahko z odmori za osvežitev ustvarila do 250 milijonov dolarjev dodatnih prihodkov od oglaševanja.

Odmori za osvežitev na turnirju 104 tekem ustvarijo po podatkih ESPN več kot 800 potencialnih komercialnih terminov, od katerih naj bi bila povprečna cena vsakega kar 300 tisoč dolarjev. Še več stanejo med tekmami ameriške reprezentance, in sicer kar 750 tisoč dolarjev.

Čeprav je predsednik Fife Gianni Infantino kritike omilil z izjavo, da nogometna zveza s temi prekinitvami ne bo ničesar pridobila, številke govorijo zase. Fifa je potrdila rekordnih 2,8 milijarde dolarjev prihodkov od sponzorstev, kar letošnje prvenstvo uvršča med največje športne dogodke v zgodovini in kot najbolj komercialno uspešno svetovno prvenstvo doslej.

Kritiki so opozorili tudi na to, kako te prekinitve motijo igro na igrišču. Med kritiki so bili tako aktualni igralci, kot je nizozemski kapetan Virgil van Dijk, kot tudi trenerji. Legendarni trener Urugvaja Marcelo Bielsa je izpostavil, da "igranje v štirih četrtinah namesto v dveh spreminja kulturno oblikovano pojmovanje tega, kako razlagati nogomet", in dodal: "Po mojem mnenju to ničesar ne doda, veliko pa odvzame."

"Z vidika zdravja igralcev v poletni vročini je ta poteza povsem logična, v praksi pa prinaša povsem novo dinamiko tekme. Nogomet sicer temelji na ritmu in neprekinjenem pritisku, zato so ti odmori za trenerje postali nekakšni taktični 'time outi', kar igri dodaja nov element strategije in nepredvidljivosti," odmore komentira vodja prodaje in trženja pri Areni Sport Vid Dežman.

Dežman sicer izpostavi, da so z vidika televizijske prodaje ti odmori "odlična priložnost", saj prinašajo "vnaprej predvidljive, fiksne oglasne bloke sredi samega dogajanja, ko je pozornost gledalcev pred zasloni na absolutnem vrhuncu". "Trg takšne ekskluzivne in premijske oglasne prostore izjemno ceni, saj blagovne znamke dobijo maksimalno vidnost."

Neznosna vročina

Eden od dejavnikov, ki naj bi po besedah Fife vplival na tako imenovane odmore za osvežitev, je bila – in še vedno je – vročina. V ZDA, Mehiki in celo Kanadi je v tem letnem času izjemno vroče. Ta teden se na vzhodu ZDA pričakuje tudi vročinski val; po poročanju CBS naj bi bilo zabeleženih več kot 100 rekordno visokih temperatur.

Zgolj trije od 11 stadionov v ZDA, ki gostijo tekme svetovnega prvenstva, imajo v celoti klimatizirane notranje prostore. Na to je pred mundialom opozarjal tudi svetovni sindikat nogometnih igralcev, ki je skupaj s skupino znanstvenikov izrazil mnenje, da se je verjetnost nevarnih temperatur za igralce in navijače močno povečala.

Analiza skupine za podnebne raziskave World Weather Attribution je pokazala, da bo približno četrtina od 104 tekem na razširjenem turnirju verjetno odigrana v razmerah, ki presegajo varnostne omejitve, ki jih priporoča FIFPRO. Ta priporoča hladilne ukrepe, ko se temperatura dvigne nad 26 stopinj Celzija, in pravi, da je treba tekme prestaviti, če preseže 28 stopinj.

Bloomberg

 

Fifa je za Reuters povedala, da je zaradi vročine pripravila načrt za obvladovanje tveganj, ki vključuje tudi triminutne odmore za hidracijo v vsakem polčasu tekem, hladilno infrastrukturo za navijače in igralce, prilagojene cikle dela in počitka ter izboljšano medicinsko pripravljenost, ki se prilagaja glede na razmere v realnem času.

Svetovalec anesteziolog na univerzi Imperial College London Chris Mullington je za Reuters povedal, da bo ekstremna vročina verjetno vplivala na potek iger. "Videli boste, da si igralci sami določajo tempo. Zato boste morda na koncu dobili bolj konservativni nogomet," je dejal.

Nekateri so kritični tudi do Fifine odločitve, da bo finale mundiala odigran na stadionu MetLife v New Jerseyju, ki nima vgrajenega sistema hlajenja in klimatizacije. Po poročanju Reutersa se ta stadion sooča z visoko možnostjo preseganja praga 26 °C.

Predsednik Fife Infantino je glede vročine pred začetkom mundiala sicer dejal, da se bodo za tekme, ki se bodo začele podnevi, večinoma uporabljali klimatizirani dvoranski stadioni.

48-ekipni format

Številni strahovi pred začetkom svetovnega prvenstva so se nanašali na razširitev turnirja. Na zadnjem mundialu v Katarju je sodelovalo 32 reprezentanc, letos pa se je njihovo število povečalo na 48. Kritiki so trdili, da bo to znatno vplivalo na kakovost nogometa.

Na to je opozoril tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je odločitev o razširitvi označil za slabo. "Imamo ogromno tekem, ki so popolnoma nezanimive. Evropa je imela na SP-ju v Katarju 13 ekip, zdaj jih ima 16. To je majhna razlika, medtem ko so na svetovno prvenstvo prišle nekatere reprezentance, ki v Evropi ne bi dobile niti ene tekme," je povedal.

Predsednik evropske nogometne zveze je sicer dodal, da lahko po drugi strani tudi majhne države sodelujejo in "začutijo utrip svetovnega prvenstva, ki je velika stvar." Na njegove komentarje se je takoj odzvalo 13 držav, od tega 10 afriških, ki so v javnem pismu "spoštljivo, a odločno zavrnile" njegove izjave.

''Razširitev turnirja je bila pred prvenstvom glavna skrb vseh nogometnih navdušencev in nekateri se še vedno ne morejo sprijazniti s tem," je povedal Dežman iz Arene Sport. Poznavalec je dodal zgodovinski kontekst in spomnil, da je na prvem mundialu zaigralo le 13 reprezentanc.

"Število se je z leti večalo, prejšnji format z 32 reprezentancami je veljal od leta 1998 pa vse do prvenstva v Katarju. Se pravi, da govorimo o naravni evoluciji igre oziroma samega turnirja. Čeprav se že pojavljajo debate o tem, katere so zgornje meje širitve in ali bomo nekoč dosegli celo številko 64, je format z 48 ekipami trenutno naša nova realnost," je dejal.

Pomemben je tudi ekonomski vidik. "Več ekip pomeni več tekem, več programskega časa in posledično več priložnosti za oglaševalski zakup. Res je, da v skupinskem delu vidimo nekatere tekme, ki po taktični ali tehnični zrelosti ne sodijo na raven, ki smo je bili vajeni, vendar je teh izjemno malo," pojasnjuje Dežman.

Širitev je svetovno prvenstvo spremenila v "vulgarno in navadno", je bil kritičen selektor Gane Carlos Queiroz in opozoril, da bi to lahko zmanjšalo vrednost nogometnega dogodka, saj bi iz kvalifikacij izginila dramatičnost. "Celo kvalifikacijske tekme v Evropi in Afriki začenjajo izgubljati pomen in smisel, saj so se vsi že uvrstili."

Pojavile so se tudi nekatere presenetljive ekipe, kot so Zelenortski otoki, ki so v zahtevni skupini s Španijo, Urugvajem in Savdsko Arabijo v vseh treh tekmah skupinskega dela igrali neodločeno in na koncu zasedli drugo mesto.

Kljub presenečenjem pa so manjše ekipe, od katerih so številne prvič nastopile na svetovnem prvenstvu, dosegle slabe rezultate. Izbrane vrste Uzbekistana, Iraka, Jordanije, Haitija, Paname in Tunizije niso dosegle niti ene točke.

Ob pozitivnih zgodbah manjših reprezentanc pa za največje nogometne velesile v skupinskem delu ni bilo prave negotovosti. K temu sta prispevala predvsem sistem, po katerem napredujejo tudi tretjeuvrščene ekipe, in odločitev Fife, da je prvi kriterij za razvrstitev ob enakem številu točk medsebojni dvoboj. Posledično so si štiri reprezentance že pred zadnjim krogom zagotovile prvo mesto v skupini, pet ekip pa je bilo brez možnosti za napredovanje.

"Širitev prinaša tisto pravo, nepredvidljivo 'romantiko' svetovnih prvenstev," meni Dežman iz Arene Sport. "Manjše reprezentance igrajo z neverjetnim nabojem in zapirajo usta skeptikom z agresivnim pristopom ter presenečenji proti favoritom."

Poznavalec še izpostavi, da se vrzel med elitnimi reprezentancami in 'drugim razredom' opazno krči, to pa pred zaslone privablja tudi nevtralne gledalce, kar nam prinaša odlične številke gledanosti. "Kakovost v sami špici ni padla, dobili pa smo več napetega športnega boja na obrobju."

Vizumska politika ZDA

Od vrnitve v Belo hišo je druga administracija predsednika Donalda Trumpa hitro uvedla strogo politiko na področju priseljevanja, hkrati pa obljubila, da bo izgnala nezakonite priseljence.

To je vzbudilo strah pri številnih navijačih, ki so si želeli ogledati tekme svojih reprezentanc. Analiza potovalnih podatkov, ki jo je opravil BBC World Service, kaže, da se navijači iz več kot četrtine držav, ki sodelujejo na svetovnem prvenstvu, soočajo s prepovedmi potovanja, strožjimi omejitvami ali visokim deležem zavrnjenih vizumov.

Bloomberg

 

Med državami, za katere velja popolna prepoved potovanja v okviru politike druge Trumpove administracije, sta le dve udeleženki svetovnega prvenstva, Iran in Haiti. Med državljani iz držav, za katere velja delna prepoved, pa so tisti iz Senegala in Slonokoščene obale.

Vendar pa je Trumpova administracija letos napovedala tudi, da bo za nedoločen čas zamrznila obravnavanje vizumskih vlog za osebe iz 75 držav. Mednje spadajo sodelujoče države: Alžirija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Zelenortski otoki, Kolumbija, Egipt, Gana, Irak, Jordanija, Maroko, Demokratična republika Kongo, Tunizija, Urugvaj in Uzbekistan.

Kritike na račun Trumpove administracije so se okrepile, potem ko je bil pred začektom mundiala vstop v državo zavrnjen somalijskemu sodniku Omarju Artanu, ki naj bi sodil na tekmah svetovnega prvenstva. Njegova viza je bila zavrnjena iz 'varnostnih razlogov'.

Vendar pa o težavah z vizumi niso poročali le navijači iz revnejših držav. Tudi številni škotski navijači so se denimo pritoževali zaradi zavrnitev vizumov, čeprav lahko kot državljani Združenega kraljestva zaprosijo za manj strogo potovalno dovoljenje ESTA.

Medtem ko so ZDA zaradi svoje stroge vizumske politike pritegnile največ pozornosti, je bila pri izdajanju vizumov precej zadržana tudi Kanada. Po podatkih kanadskega ministrstva za priseljevanje, begunce in državljanstvo (IRCC) je država obravnavala skoraj 17 tisoč vizumskih vlog za nogometne navijače iz več kot 160 držav in ozemelj. Kanadski mediji so poročali, da je bil vstop v državo odobren le 41 odstotkom prosilcev.

Fifina pravila iz leta 2017 določajo, da mora biti obravnava vizumov nediskriminatorna, vendar ob upoštevanju nacionalnih priseljenskih in varnostnih standardov. Predsednik Fife Infantino pa je letošnje kritike zavrnil z besedami, da vodstvo organizacije ni "kralj sveta" in ni moglo razveljaviti odločitev državnih oblasti.

"Tradicionalnega rajanja več deset tisoč tujih navijačev, ki preplavijo mesta in ustvarijo tisti pravi karnevalski utrip, je v ZDA bistveno manj. Vzdušje rešujejo močne lokalne diaspore, ki živijo v ZDA in napolnijo stadione z neverjetno energijo," izpostavi Dežman, ki poleg latinskoameriške skupnosti med strastnimi navijači omeni tudi navijače BiH.

BBC-jeva analiza podatkov ameriškega zunanjega ministrstva je pokazala, da je bila stopnja zavrnjenih vizumov za državljane 11 od 48 držav, uvrščenih na svetovno prvenstvo, višja od 40 odstotkov. Podatki so zajemali vse prosilce, ne le navijačev oziroma udeležencev turnirja, in so presegali povprečno 34-odstotno stopnjo zavrnitev za vizume B1 in B2, ki so jih priporočali navijačem za potovanje na prvenstvo.

Sporno je bilo tudi ameriško ravnanje z iransko reprezentanco. Skoraj do začetka turnirja ni bilo znano, ali bo Washington iranski ekipi zaradi vojne odobril vizume. Ameriške oblasti so to storile tik pred zdajci, vendar pod pogojem, da iranska reprezentanca v ZDA prispe in jih zapusti še isti dan, ko odigra tekmo.

Astronomske cene vstopnic

Z vidika nogometnih oboževalcev se najbolj kontroverzen in zaskrbljujoč aspekt letošnjega svetovnega prvenstva nanaša na astronomske cene vstopnic za tekme. Cene vstopnic so tako visoke, da se je ob to obregnil celo župan New Yorka Zohran Mamdani, ki je dejal, da so tako visoke, da je treba za vstopnice "vzeti hipoteko".

Nogometna organizacija je letos uvedla tako imenovano dinamično oblikovanje cen oziroma spremenljivo določanje cen vstopnic, kjer so zneski odvisni od pričakovanega zanimanja za posamezno tekmo. To pomeni, da so najprestižnejši obračuni najdražji.

Združenje evropskih nogometnih navijačev je že lani opozorilo na rekordno visoke cene in velika finančna tveganja za navijače. To prinaša tudi prazne sedeže. V dneh pred uvodno tekmo ameriške reprezentance, ki je s 4 proti 1 slavila proti izbrani vrsti Paragvaja, so bile številne vstopnice za tekmo namreč še vedno na voljo. Pri tem je najcenejša vstopnica stala 1.120 dolarjev.

Najbolj prestižni sedeži za finale mundiala, ki bo 19. julija odigran na MetLife stadionu v New Jerseyju, stanejo vrtoglavih 32.970 dolarjev. Najdražja vstopnica za finale svetovnega prvenstva leta 2022 je stala približno 1.600 dolarjev.

"Izjemo drage vstopnice v ZDA ne bodo pripeljale velikega števila tujih navijačev, ampak si bodo tekme po moji oceni večinoma ogledali navijači različnih narodnosti, ki živijo v ZDA. Na srečo organizatorjev v ZDA živijo predstavniki skoraj celotnega sveta, tako da podpore reprezentancam na tribunah vseeno ne bo manjkalo," je povedal strokovnjak za športno trženje Tomaž Ambrožič.

Dežman iz Arene Sport cene vstopnic označi za "največjo težavo turnirja". "Ameriški model športnega poslovanja, ki temelji na maksimizaciji dobička prek uradnih predprodajnih platform, je marsikje ubil pravo navijaško dušo. Ko cene vstopnic dosegajo stotine ali celo tisoče dolarjev, na stadione ne pridejo tisti najbolj strastni navijači, ampak tisti, ki si to finančno pač lahko privoščijo. Vzdušje je zato na določenih tekmah precej bolj sterilno, kot smo navajeni iz Evrope ali Južne Amerike," meni.

Pričakovani turistični zagon zaradi mundiala se za zdaj ni uresničil, kot je pred dnevi poročal Reuters. Ameriška potovalna industrija, ki se že spopada z upadom tujih obiskovalcev in ozračjem negotovosti, namreč ostaja brez množic navijačev, na katere so računali hoteli in letalske družbe.

Poročilo Ameriškega združenja za hotele in nastanitve, objavljeno v maju, je ugotovilo, da so hotelske rezervacije padle pod pričakovano raven. Poročilo kot nekatere od razlogov za upad predvidenega števila obiskovalcev svetovnega prvenstva v nogometu navaja ovire za mednarodna potovanja in naraščajoče stroške. Na vrhu seznama je Kansas City, kjer so rezervacije za skoraj 90 odstotkov nižje od pričakovanj.

Hoteli zato znižujejo cene, letalske rezervacije upadajo, visoke cene vstopnic, vizumske ovire in zahtevna logistika prvenstva v 16 mestih treh držav pa dodatno zavirajo povpraševanje. Tudi domači navijači v ZDA vrzeli ne zapolnjujejo, navaja Reuters.

Število obiskov je tako nizko, da so newyorški hotelirji napoved prihodkov, povezanih z mundialom, znižali za 60 odstotkov. Evropske letalske rezervacije za gostiteljska mesta za junij in julij pa so po podatkih analitičnega podjetja Cirium v povprečju za 3,8 odstotka nižje kot lani. V New Yorku, kjer bo 19. julija finale, so upadle celo za 15,8 odstotka.