Moda v metavesolju

Dve leti pandemije sta bili za modno industrijo precejšen izziv. Potrošniki smo bili primorani spremeniti svoje nakupovalne navade, veleblagovnice so dolga obdobja samevale. Če smo že hočeš nočeš delali od doma ter obiskovali koncerte in joga delavnice preko zooma, smo kajpak tudi v šoping šli na spletu.

Premik na splet je v veliki meri določal uspeh ali neuspeh modnega podjetja v koronskih in post-koronskih časih. Po končanih množičnih zaprtjih ob koncu 2021 se je menda dogajal nekakšen "maščevalni šoping," ko so ljudje prišli iz svojih brlogov in s precejšno vnemo zapravljali neporabljene plače in koronske dodatke. Tudi v letu 2022 modni sektor pričakuje dobre rezultate, vodilni menedžerji v svetovni modni industriji pa največjo priložnost za rast pripisujejo ravno digitalnemu trgu, kažejo rezultati ankete McKinseya v poročilu Stanje mode 2022 (State of Fashion 2022, angl.).

Vredno je omeniti še, da so jo med korono poleg selivk na splet in ponudnikov udobne mode najbolje odnesle prestižne modne hiše, katerih stranke imajo pač veliko denarja ne glede na razpoloženje v svetovni ekonomiji. Največje število bankrotov in prevzemov se je zgodilo v cenejšem cenovnem razredu, po podatkih McKinseya, drži pa tudi, da so izgube v tem sektorju več kot odtehtale pridobitve luksuznega trga.

Bloomberg Glede na to, da se priložnost za rast skriva v digitalizaciji, največji izziv v prihodnjem letu pa modna industrija vidi v dobavnih verigah in logistiki, je vse večja prisotnost modnih znamk na spletu praktično samoumeven trend. V virtualnem svetu industrija pogleduje predvsem proti potrošnikom generacije Z, ki vse več časa preživijo na družabnih omrežjih, v video igricah in drugod na spletu. A spletna prisotnost v prihodnosti ne bo vključevala le spletne trgovine in oglasov, ki vabijo k njej.

Novo obzorje spletnega trženja blagovne znamke vidijo v t.i. metavesolju (metaverse, angl.). Virtualni svet, v katerem se bodo uporabniki s svojim tridimenzionalnim avatarjem lahko udeleževali poslovnih sestankov v virtualnih sejnih sobah, kupovali virtualne nepremičnine, šli na virtualno kavo s prijateljem in – če jim ostane še pet minut – kupili novo virtualno jakno v virtualni trgovini.

Modna hiša Gucci je med prvimi sprejela novo, virtualno usmeritev. V letu 2021 so na dražbi prodali svoj prvi nezamenljiv žeton (non-fungible token – NFT) in izdali prve virtualne superge, ki so jih prodali za 12 dolarjev na par. Uporabi NFT-jev so kmalu sledile še druge znamke, med njimi Dolce & Gabbana in Louis Vuitton.

Bloomberg Četudi mnoge luksuzne znamke še ne vedo, kaj točno je dodana vrednost teh NFT-jev, se jim dozdeva, da so na nek način relevantni, je za McKinsey povedal izvršni tržni direktor Guccija, Robert Triefus.

Konec marca je spletno podjetje Threedium organiziralo prvi teden mode v metavesolju, na svoji virtualni platformi Decentraland. Tam so uporabniki lahko kupovali digitalne artikle z digitalno denarnico, ki je temeljila na NFT tehnologiji.

Prestižne znamke se tako počasi pripravljajo, da bodo našim avatarjem prodajale virtualna oblačila in obutev. Ni vrag, da se mnogi potrošniki ne bi vprašali, kje drugje kot v metavesolju se dandanes dobi Gucci čevlje za 12 dolarjev. Tudi če niso resnični. Kakor koli, še dobro, da v resnici ne rabim Gucci čevljev.