Leta 2015 je potovalna revija Skift razglasila "vzpon butične destinacije" kot pomemben turistični trend, vreden spremljanja. V čedalje bolj globaliziranem vedno več turističnih odločevalcev meni, da je dobra poslovna strategija izogibanje oznaki homogene destinacije brez edinstvene identitete.
Med definicijami butičnega turizma najdemo ključnike, kot so visoka kakovost, ekskluzivnost, individualni pristop, lokalno, avtentično, edinstveno, stik z naravo in predvsem višjo ceno.
Kmalu po razglasitvi novega potovalnega tedna je ideja o butičnem preplavila turistični prostor in tlakovala pot vzponu butičnih destinacij, namestitev in doživetij. Kot butično destinacijo se opisuje tudi Slovenija, ki je "zeleno butičnost" umestila v strategijo slovenskega turizma med letoma 2022 in 2028.
Zelena butičnost naj bi po besedah ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) prispevala večjo dodano vrednost slovenskega turizma na trajnosten način in osredotočanje na kakovostno ponudbo, katere temelj je kakovostna turistična namestitvena infrastruktura.
"V Sloveniji butični turizem pomeni oddih v destinaciji, ki se je zavezala trajnostnemu in nemnožičnemu razvoju," so sporočili iz Slovenske turistične organizacije (STO). "Butičnost pomeni bivanje v butičnih hotelih, edinstvenih urbanih resortih, unikatnih glampingih, sodobnih turističnih kmetijah in drugih objektih sredi neokrnjene narave. Prav tako pomeni tudi možnost pristnega stika s prebivalstvom in naravo."
wikipedia
Pri STO spodbujajo razvoj uravnoteženega zelenega butičnega turizma višje kakovosti z manjšim odtisom ter z bolj smelo izraženo kulturno identiteto in lokalnim značajem. "Razvijamo projekte, ki ustvarjajo odlična in edinstvena, pogosto butična doživetja obiskovalcev Slovenije. Med njimi velja omeniti tudi te dni predstavljene projekte, ki bodo zagotovili še boljšo izkušnjo in doživetja gostov: Zvočne zgodbe Slovenije, virtualna svetovalka Alma na portalu slovenia.info in novo spletno mesto Slovenija – športna destinacija."
Strategija slovenskega turizma 2022‒2028 opredeljuje vizijo slovenskega turizma kot "zelena butičnost z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse".
Besedna solata
"Beseda butično se je v kontekstu turizma izrabila, še preden se je sploh uveljavila," je dejal Emil Juvan, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu. "Še preden smo dobro dorekli atribute oziroma značilnosti butičnega turizma, se že pogovarjamo, ali smo sploh bili oziroma smo še butična turistična država."
Po definiciji, kot jo razume tudi potrošnik, je butično nekaj, kar je manjše, nadstandardno, omejeno in modno, pove Juvan. "Če te atribute postavimo v kontekst slovenskega turizma, lahko rečemo, da v večini izpolnjujemo kriterij velikosti, saj imamo po večini manjše nastanitvene zmogljivosti. V kontekstu nadstandarda pa se stvari že zapletejo, saj bi pri kakovosti (infrastrukturni in funkcionalni) morali še izjemno veliko narediti."
"Beseda butično se je v kontekstu turizma izrabila, še preden se je sploh uveljavila," je dejal Emil Juvan, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu.
Neugodna struktura namestitev
Struktura nastanitvenih zmogljivosti je po ugotovitvah strategije neugodna, saj je rast števila obratov višje kakovosti, ki zagotavljajo višjo dodano vrednost, v zadnjih letih stagnirala, so sporočili iz STO.
Neugodno sliko namestitvenih zmogljivosti so naslovili na MGTŠ, ki je leta 2022 objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma.
Depositphotos
Med vrste nastanitvenih obratov, ki so predmet financiranja, je ministrstvo vključilo tudi glampinge, in sicer tiste, ki bodo po končani investiciji imeli vsaj pet nastanitvenih enot štirizvezdične kategorije. Na podlagi javnega razpisa ministrstvo trenutno sofinancira deset projektov novogradenj glampingov višje kakovosti, skupna vrednost teh projektov pa je 31,26 milijona evrov. Ministrstvo bo za projekte primaknilo sredstva v višini 10,66 milijona evrov.
Nadaljnji razvoj
Slovenija ima zaradi dobrih predispozicij veliko možnosti za razvoj butičnega turizma, menijo pri STO. "Slovenija ni in ne želi biti destinacija množičnega turizma, ampak stavi na individualni pristop k gostom. V prid razvoja slovenskega butičnega turizma govori predvsem dejstvo, da ima Slovenija eno najbolj neokrnjenih naravnih bogastev v Evropi in svetu."
"V Sloveniji je vrsta turističnih ponudnikov, ki se prav vsled umeščenosti v neokrnjeno naravo bistveno razlikujejo od preostale luksuzne turistične ponudbe po svetu," so dejali na STO. Ob tem so omenili glamping, ki združuje udobje luksuznih hotelov in sproščenost kampiranja v neokrnjeni naravi.
Slovenija se je predvsem v zadnjih letih uvrstila tudi v sam vrh najbolj cenjenih in zaželenih butičnih destinacij na področju kulinaričnih doživetij, so sklenili pri Slovenski turistični organizaciji.
.webp){kind=icon}
