Kontroverzna obnova Budimskega gradu: ohranjanje zgodovine ali prevara?

Zahvaljujoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je arhitektura zgodovinskega preporoda letos ponovno prišla v ospredje. Januarja je podpisal izvršilni ukaz, ki zahteva, da vse nove zvezne stavbe pri svojem oblikovanju spoštujejo "tradicionalno in klasično arhitekturno dediščino" – kar odraža širši desničarski trend povezovanja revivalistične arhitekture s konservativnimi vrednotami.

Ta težnja po "novih-starih" stavbah je globalen pojav: v Dresdnu v Nemčiji so bili celotni deli zgodovinskega mestnega središča obnovljeni tako, da spominjajo na videz mesta pred drugo svetovno vojno – projekt, ki se ponavlja po vsej Nemčiji, Rusiji in Franciji. Pogosto tovrstne iniciative promovirajo tudi mainstream desničarske stranke, kot je nemška CDU, pa tudi kulturna agitacija skrajne desnice.

Najbolj znan primer tega pojava poteka v madžarski prestolnici Budimpešti, kjer vlada premierja Viktorja Orbana rekonstruira Budimski grad – kompleks razkošnih palač in stavb iz 19. stoletja na utrjenem hribu s pogledom na mesto. Projekt, prvotno ocenjen na 590 milijonov dolarjev, verjetno pa precej dražji, je bil predstavljen kot obnova sijaja tega območja. Kritiki pa poudarjajo, da je prenova – znana kot Nacionalni Hauszmann program – vse kaj drugega kot zvesta zgodovini.

Pogled na Budo, z gradom in cerkvijo svetega Mateja, ki velja za eno najbolj edinstvenih v Evropi. Foto: Depositphotos

 

Namesto tega so rekonstruirane stavbe moderne betonske konstrukcije, oblikovane po okusu Orbánove avtoritarno naravnane vlade, medtem ko so nekdanji javni prostori preoblikovani v ministrstva. In medtem ko projekt domnevno slavi dediščino Bude, se resnična preostala arhitektura Pešte – dvojčica čez reko, ki predstavlja večji del Budimpešte – sooča z propadanjem, rušenjem in spremembami namembnosti.

Od starega k novemu

Budimski grad je bil prvič zgrajen v 12. stoletju kot odgovor na mongolske invazije, današnje preostale stavbe pa večinoma izhajajo iz 18. in 19. stoletja. Verzija gradu, ki jo sedanja prenova poskuša obuditi, je sama po sebi rezultat velike rekonstrukcije in prenove, izvedene med letoma 1890 in 1912, ki jo je vodil arhitekt Alajos Hauszmann, da bi kompleksu podari kraljevski videz, vreden statusa Budimpešte po letu 1867, ko je skupaj z Dunajem postala nova prestolnica Avstro-Ogrske.

Grad, ki se nahaja na pečini s pogledom na Donavo, je bil poškodovan med drugo svetovno vojno, nato pa dodatno spremenjen z rušitvami v obdobju komunizma. Četrt je bila leta 1987 razglašena za svetovno dediščino s strani UNESCO.

 

Tako je videti notranjost Budimskega gradu ponoči. Foto: Depositphotos

 

Trenutni program rekonstrukcije je bil sprožen leta 2019. V promocijskem gradivu Hauszmannov program navaja, da se bo "se bo Budimski grad kot Trnuljčica prebudil iz spanja". Načrti predvidevajo obnovo več kot desetih stavb, od palač do monumentalnih stopnišč in obzidij, deloma na osnovi avtentičnih ostankov, deloma pa skozi popolnoma izmišljene rekonstrukcije izgubljenega.

Same stavbe so v bistvu betonske lupine, obložene z dekorativnim slojem v historicističnem slogu, katerega videz pogosto opazno odstopa od originalov, ki jih posnemajo. Na primer, obnovljena Kraljeva obrambna komanda ima zdaj kupolo, ki stoji na višjem in širšem podstavku kot prej, medtem ko je sama obsežnost stavbe prepolovljena, verjetno zato, da bi zmanjšali ovire v panoramskem pogledu iz Orbanove pisarne v nekdanjem samostanu za njo. Drugod nova zidana obzidja prekrivajo preostale srednjeveške utrdbe.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Projekt so kritizirali nagrajena arhitektka in profesorica Zsófia Csomay, ki lahko v pokoju govori svobodneje kot njeni kolegi, ki so zaskrbljeni za svojo eksistenco. "To je očitna laž," pravi o celotnem projektu. "Odločitve se sprejemajo v tajnosti. Poleg tega, da je političen, je projekt tudi csicsa – kič."

Csomay, ki se je povzpela iz svojega doma ob vznožju gradu proti Orbanovim grandioznim gradbiščem, pokaže na maso, ki raste v obliki palače nadvojvode Josepha, katere betonska konstrukcija še ni popolnoma obložena s kamnom. "To je opereta. Hiša je večja od gore," pravi. "Na žalost je večini to všeč."

 

Bronasta konjeniški kip kralja Štefana pred cerkvijo svetega Mateja. Foto: Depositphotos

Csomay vidi Hauszmannov program kot prisvajanje prostora: ministrstva, ki so bila nekoč blizu madžarskega parlamenta, so bila že preseljena v nekdanjo kraljevsko citadelo, s čimer so zaprli slavne javne razgledne točke. "Življenje gradu se bo popolnoma spremenilo," pravi. "Nekoč je bilo to kulturno središče s starimi hišami, malimi restavracijami in bari. Zdaj bo središče moči."

Mednarodni opazovalci so prav tako izrazili zaskrbljenost: UNESCO je večkrat kritiziral dela na Dvorskem hribu in stanje dediščine v prestolnici nasploh, medtem ko je ICOMOS, svetovalno telo za ohranjanje in zaščito, ki svetuje UNESCO, tega poletja podalo negativno poročilo o trenutnem stanju lokacije.

 

Obnovljena Kraljeva obrambna komanda na Dvorskem hribu bo imela višjo kupolo in znatno manjšo maso. Foto: Robert Bevan/Bloomberg

 

Do zdaj skrbi organizacije UNESCO niso povzročile spremembe smeri Orbánove vlade. Kot dodaten ukrep je Orbán ukinil Nacionalni zavod za kulturno dediščino (KÖH), pristojen za zaščito madžarske gradbene dediščine. Njegove pisarne čakajo preureditev v hotel.

Pro & contra

Tamás Fejérdy, madžarski arhitekt in visoki član ICOMOS, ki je za Bloomberg govoril v osebni vlogi, je kljub temu branil projekt. Naredil je razliko med stavbami, izgubljenimi že pred mnogo stoletji, in tistimi, uničenimi v novejšem času. "Zelo sem proti rekonstrukciji utrdb, uničenih pred mnogo stoletji," pravi. "A obstaja razlika med sodobnimi ruševinami in zgodovinskimi ruševinami."

Nekatere stavbe, ki se zdaj obnavljajo, so še obstajale, čeprav poškodovane, v času njegovega otroštva. Nove stavbe, pravi, so "ponovne gradnje", zasnovane na podrobnem znanju o originalih, z uporabo sodobnih materialov, ki so "avtentični za naš čas."

Kaj je s Pešto?

Medtem ko madžarska vlada obnavlja davno izgubljene stavbe na Dvorskem hribu, je preostala dediščina v mestu ogrožena. Čez reko, v Pešti, komercialnem središču mesta, nekatere zapuščene četrti skrivajo obnovljene strukture ob grandioznih, propadlih stavbah, ki bi bile ponos drugih mest.

Na osrednjem Trgu Deák Ferenc se na primer dviga veličasten oker eklekticizem palače Anker, zgrajene leta 1907 za zavarovalnico. Propada, čeprav se nahaja v isti coni svetovne dediščine kot grad, ki se razteza na obe strani avenije Andrássy. V bližnjih ulicah stojijo obnovljene sinagoge ob propadlih stanovanjskih stavbah – mnoge v značilnem madžarsko-secesijskem stilu art nouveau, katere ljudski motivi arhitekturi dajejo resnično in posebno madžarsko identiteto.

 

Palača Anker še vedno propada. Foto: Robert Bevan/Bloomberg

Pomanjkanje uradnega ukrepanja prinaša delne obnove. Kot je izpostavila zgodovinarka umetnosti Gabriella Uhl, se v območjih, kot je nekdanja judovska četrt v VII. okrožju, obnovljeni pritlični lokali, kjer turistom prodajajo golaž in "dimniške kolačke" (Kürtőskalács – sladko pecivo v obliki dimnika, posuto s cimetom), pogosto nahajajo v stavbah, katerih zgornja nadstropja propadajo ali so popolnoma preurejena. Ta "razpad" je postal perverzna turistična vava v obliki "ruin barov", katerih estetika olupljene malte in grafitov je epicenter fantovskih večerov. Tudi obnovljene stavbe so pogosto "zakrpane" z lahkimi materiali, kot so mavčne plošče, namesto prave malte.

 

Ena od mnogih pekarn v Budimpešti, ki ponujajo dimniško pecivo - kürtőskalács. Foto: Depositphotos

Uhl pojasnjuje, da del problema izhaja iz korupcije, del pa iz kompleksnih lastniških vprašanj in travm iz madžarske preteklosti. Po holokavstu, ki je opustošil madžarsko judovsko populacijo, so k obnovi prestolnice pripeljali kmete iz notranjosti, mnogi so bili brez izkušenj življenja v stanovanjih. V postkomunističnem obdobju je bil trg nepremičnin odprt za tuje naložbe in privatizacijo, restitucija in špekulacije pa so začele potiskati te skupnosti.

"Prava restavracija nikoli ni bila izvedena," pravi Uhl. "V času socializma so obstajale specializirane institucije in regulative, a ko je Orbán prišel na oblast, je zaprl institucije in osebje razporedil na druga ministrstva." Nove gradbene regulative so odstranile vse bistvene reference na dediščino. "Obstajajo le tople besede, v resnici pa ni nič o tem, kako ravnati s kulturno dediščino."

 

Prizor iz 'ruin bara' v srcu Pešte. Foto: Depositphotos

Bili so poskusi za obnovo zaščite – predvsem ustanovitev združenja ÓVÁS leta 2007 – a je bilo večinoma neučinkovito. Omejitve višine novih stavb so bile kršene, kar je vidno pri 28-nadstropnem nebotičniku Normana Fosterja za naftno in plinsko podjetje MOL, medtem ko je bilo 22 hektarjev nekdanje delavske četrti v južni Pešti porušenih, da bi zgradili nakupovalni center in stanovanjski kompleks Corvin Setany, katerega zadnja stavba je bila dokončana leta 2022. "Vse slabše je," pravi Uhl. "Ljudje želijo denar. Ni načrta. Nihče ne skrbi za stanje stavb."

Na nekaterih delih mesta so se pritoževali, da rušitve zaradi novih projektov niso bile izvedene varno, s potencialno sprostitvijo azbesta. Prav tako se na vogalu Ulice muzejev gradi velik pravoslavni "center za dialog", kjer so obnovljene stavbe povezane z novim krilom v imitaciji palače iz 19. stoletja. V državi, kjer pravoslavci predstavljajo le 0,1 odstotka prebivalstva, je potencialna skupnost skorajda neobstoječa. "Kdo bo uporabljal to stavbo?" se sprašuje Uhl. "Putin?"

Nova stara Evropa

Prenova Budimskega gradu odraža posebno entuziastično posvečenost madžarske vlade ideji povezovanja tradicionalnega oblikovanja z nacionalistično politiko.

V Združenem kraljestvu je filozof in družbeni kritik Sir Roger Scruton spodbujal združevanje ozkega pojma "lepote" s konservativno agendo. Leta 2018 je predsedoval vplivni arhitekturni komisiji, ustanovljeni s strani Torijcev, da bi promovirala kulturno agendo. Komisija "Building Better, Building Beautiful" je dobila kraljevo podporo in določen vpliv, čeprav je nova laburistična administracija besedo beauty odstranila iz nacionalne prostorske politike. Scrutonove ideje so pomagale oblikovati nekakšen model tudi za Madžarsko: Orban mu je podelil madžarski red zaslug za njegovo delo pri promociji evropske "krščanske civilizacije" (njegovo ime nosi tudi miniveriga kavarn Scruton).

 

Baročna vrata na zgodovinski zgradbi iz 18. stoletja v Budi. Foto: Depositphotos

Obstajajo precedensi za tovrstne projekte, vključno z rekonstrukcijo Starega mestnega jedra Varšave po nacističnem kulturnem genocidu med drugo svetovno vojno. Tudi ICOMOS to priznava in je leta 2018 sprejel t. i. Varšavsko priporočilo, ki prepoznava "legitimne težnje prizadetih skupnosti, da presežejo travmo konfliktov, vojn in katastrof preko rekonstrukcije … kot način reafirmacije identitete."

A obstaja tudi nevarna stran tako pozne rekonstrukcije, če omogoča prikrivanje fizičnih dokazov zgodovine v politične namene. Varšavsko priporočilo nikoli ni bilo zamišljeno, da bi prevladalo nad Beneško listino iz leta 1964, ki jo je podprl UNESCO in ki je dolgo veljala za vodilo najboljše prakse pri ohranjanju, ter poudarja, da "restavracija ne sme ponarejati umetniških ali zgodovinskih dokazov". Ponovna postavitev izginulih stavb od temeljev naprej predstavlja največje možno odstopanje od teh pravil.

Rezultat teh sprememb v Budimskem gradu je oblika "heritage Disneylanda", kjer turisti niti ne opazijo, da tisto, kar gledajo, ni resnično staro. "To me jezi," pravi Gabriella Uhl. "Na ta način se gradi lažna zgodovina in identiteta."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar