Medena ekonomija: Kako lokalni slovenski čebelarji pišejo svetovno zgodbo

Slovenija je majhna država z veliko čebelarsko dediščino. Je prva država v Evropski uniji, ki je zakonsko zaščitila svojo avtohtono čebelo, kranjsko sivko, pri čemer je celotno ozemlje razglašeno kot njen izvorni habitat.

Slovensko čebelarstvo ima stoletja dolgo zgodovino. Najbolj znan slovenski čebelar Anton Janša je že v 18. stoletju deloval kot dvorni čebelar cesarice Marije Terezije, pomen apikulture pri nas pa se z leti ni izgubil. Leta 2023 je imela Slovenija po podatkih državnega portala RS 11.109 čebelarjev, 15.519 čebelnjakov in več kot 207 tisoč čebeljih družin, ki so pridelale kar 285 ton medu.

Ne smemo spregledati dejstva, da se Slovenija s petimi čebelarji na tisoč prebivalcev uvršča povsem na vrh držav članic EU po številu čebelarjev na prebivalca. Slovenci smo čebelarski narod in zavest o pomenu čebel in skrbi za njihovo dobrobit je v Sloveniji zato na splošno zelo visoka.

Cena slovenskega medu v nebo

Posebno cenjeni so tako tudi izdelki na osnovi čebeljih produktov in seveda med, ki je nepogrešljiv že pri tradicionalnem slovenskem zajtrku.

Foto: Bobo

V zadnjem desetletju so se cene medu v Sloveniji opazno zvišale. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenija je povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na našem trgu leta 2024 znašala 15,37 evra za kilogram.

Zanimivo je, da slovenski čebelarji več kot 80 odstotkov svojega medu prodajo neposredno na domu, kar pomeni, da ostaja znotraj lokalnega gospodarstva in krepi podeželsko samooskrbo, prodaja medu pa je nezanemarljiv dopolnilni dohodek številnih kmetij. Pomemben kanal za prodajo medu in medenih izdelkov pa ostajajo tudi tržnice – v zadnjih letih se tam letno proda približno 60 ton medu.

Zaščitena označba porekla 'Slovenski med' in strogi standardi kakovosti zagotavljajo sledljivost, avtentičnost in visoko dodano vrednost – kar slovenski med uvršča med vse bolj iskan izvozni izdelek.

Od panja do krožnika in kopalnice

Čebelarstvo v Sloveniji ni zgolj kmetijska dejavnost, temveč globoko zakoreninjena kulturna vrednota in vse pomembnejši sektor v trajnostnem turizmu ter visokokakovostni prehranski in kozmetični industriji.

Slovenski čebelarji tako danes pridelujejo veliko več kot le med. Propolis, matični mleček, cvetni prah in vosek postajajo ključne sestavine v prehranskih dopolnilih, funkcionalnih živilih in naravni kozmetiki.

Slovenske prehranske znamke inovativno vključujejo čebelje produkte – od čokolade s propolisom do medenih žganj in zeliščnih čajev z lipovim medom. Kozmetični proizvajalci pa izkoriščajo protibakterijske in regenerativne lastnosti čebeljih sestavin za razvoj naravne kozmetike, namenjene zahtevnim potrošnikom, ki iščejo trajnostne rešitve.

Pogovarjali smo se s soustanoviteljico znamke Medu, Katarino Pregl, ki ima čebelarstvo tako rekoč v krvi. Z veliko strastjo in veliko mero inovativnosti se je pridružila čebelarski poti očeta in brata ter ustanovila linijo naravne medene kozmetike, ki odraža njeno zavedanje o koristnih lastnostih čebeljih produktov.

Katarina Pregl je skupaj z bratom ustanovila znamko medene kozmetike. Foto: osebni arhiv

''V središču našega razvoja je prepričanje, da naravne sestavine, kot so med, propolis in čebelji strup, lahko zagotovijo visoko učinkovitost – brez potrebe po kompleksnih rutinah,'' pojasnjuje Katarina Pregl. ''Prav to sovpada s trendom skinimalizma, ki spodbuja minimalistično nego kože: manj izdelkov, a bolj premišljenih in učinkovito formuliranih. Uporabnice in uporabniki vse bolj iščejo celostne izdelke, ki koži resnično koristijo, brez nepotrebnih dodatkov.''

Kot pravi Preglova, je zanimanja za naravno, medeno kozmetiko na slovenskem trgu vse več. "Slovenci imamo poseben odnos do čebel in medu, zato naravna kozmetika, ki temelji na čebeljih pridelkih, žanje veliko zaupanja in zanimanja," pravi in dodaja, da potrošniki vedno bolj cenijo lokalne, trajnostne in transparentne blagovne znamke.

''Med najbolj iskanimi izdelki v naši ponudbi so vlažilna dnevna krema z medom, matičnim mlečkom in hialuronsko kislino ter serum z dodatkom čebeljega strupa in vitamina B3,'' nam zaupa.

Svetovni preboj Slovencev v naravni medicini

V podjetju Medex, kjer kozmetiko s čebeljimi sestavinami ustvarjajo že 70 let, pravijo, da so med njihovimi izdelki med slovenskimi potrošniki zelo priljubljeni balzami za ustnice na osnovi čebeljega voska, uporabniki pa radi posegajo tudi po kremah za roke in obraz, ki vsebujejo kar 99,5 odstotka sestavin naravnega izvora, med njimi čebelji vosek in matični mleček.

''Najbolj edinstvena pa je linija Beesecret s čebeljim strupom, ki ga radi poimenujemo tudi naravni botoks in katerega učinki so primerljivi z retinolom. Krema in serum te linije imata že vrsto let izredno zveste uporabnice,'' nam povedo pri Medexu, kjer že desetletja vlagajo v raziskave ter imajo tudi lasten laboratorij in razvojni center za proučevanje učinkov čebeljih pridelkov.

Depositphotos

Podjetje Medex je v sodelovanju z Univerzo na Primorskem kot prvo na svetu izvedlo klinično študijo na ljudeh, ki je dokazala, da ima matični mleček sposobnost zmanjševanja sistemskega vnetja nizke stopnje pri sicer zdravih posameznikih. Po ugotovitvah sodobne znanosti tovrstno tiho, a kronično vnetje velja za enega ključnih dejavnikov pri razvoju številnih kroničnih bolezni in pospešenem staranju organizma.

Trenutno podjetje sodeluje tudi pri novi klinični raziskavi v Kanadi, ki poteka v partnerstvu s priznano kanadsko raziskovalno organizacijo. Ta študija se osredotoča na vpliv matičnega mlečka na delovanje imunskega sistema, kar bi lahko dodatno razširilo razumevanje njegovega potenciala kot naravnega bioaktivnega dopolnila.  

Medeni turizem in velnes v slogu Kleopatre

Slovenija je tudi ena prvih držav, ki je razvila t. i. apiturizem – turistično ponudbo, ki temelji na čebelarstvu in blagodejnih učinkih čebeljih pridelkov. Slovenska turistična organizacija (STO) je poskrbela, da danes lahko obiščete že okoli 50 certificiranih ponudnikov apiturističnih doživetij.

Med najbolj znanimi destinacijami sta Čebelja vas v Mozirju in velnes centri v Rogaški Slatini ter Podčetrtku, kjer ponujajo celostne apiterapevtske programe za domače in tuje goste.

Posebnost slovenskega apiturizma so namreč tudi tako imenovani medeni velnesi, kjer obiskovalci doživijo inovativne oblike sprostitve: spanje na panjih (ločeni so z varno leseno pregrado), vdihavanje zraka iz čebeljih panjev, inhalacije s propolisom, obloge iz voska in masaže z medom. ''Medeni velnes je lahko vaša pot do zdravega in lepega videza, česar se je zavedala že znamenita egipčanska lepotica Kleopatra,'' sporočajo pri STO.

Uspeh slovenskega čebelarstva temelji na povezavi med naravno dediščino, lokalnim znanjem in inovacijami. Država aktivno podpira panogo – od izobraževanj do promocije v tujini – in je tudi pobudnica svetovnega dne čebel, 20. maja, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila prav na pobudo Slovenije.

V času, ko se svetovno gospodarstvo usmerja v trajnost, kakovost in lokalne vire, Slovenija s svojo 'medeno ekonomijo' dokazuje, da se tradicija in prihodnost lahko prepletata na donosen in odgovoren način.