"Delovni dan v letu 2050 si predstavljajte takole: lebdite med virtualnimi svetovi, srečujete se v holografskih sobah, na pomoč vam priskočijo pametni roboti, odmore pa preživljate ob igranju arkadnih iger v resničnosti, prežeti s tehnološko magijo." Tako ChatGPT opisuje vaš delovni dan čez skoraj 30 let.
Tehnologija bo v prihodnjih desetletjih zelo spremenila način dela – od majhnih stvari, kot je ureditev pisarne, pa vse do zaprtja določenih delovnih mest, ki bi jih lahko prevzela umetna inteligenca (in njeno utelešenje ChatGPT). Posledice tega bodo tako dobre kot slabe – čeprav je morda mogoče delati od doma z virtualnimi očali in v okviru krajšega delovnega časa, metaverzum in umetna inteligenca prinašata nekaj tveganj.
Kot ChatGPT sam napoveduje, so ogrožene predvsem rutinske fizične in administrativne naloge. Ko smo ga vprašali, katera delovna mesta bi lahko nadomestil, je virtualni asistent omenil delo na področju podpore strankam ali ustvarjanja vsebin, pa tudi to, da lahko z ustreznimi informacijami pomaga pri različnih raziskavah.
Preberi še
Mobilnost 2050: hitro, poceni in brez lastnega avta
Nekateri so že v 50. letih prejšnjega stoletja napovedovali, da bodo do leta 2020 leteči avtomobili zelo razširjeni.
15.07.2023
Dobrodošli v letu 2050
To poletje vas želimo popeljati v leto 2050. Kako bomo delali, se vozili, v kakšnih hišah bomo živeli, kako bodo videti naše počitnice. Očitno bo vse zelo 'pametno' in virtualno.
29.06.2023
Nekatera delovna mesta bodo izginila, odprla se bodo nova, povpraševanje v nekaterih panogah se bo povečalo, opisuje Ljubiša Bojić, futurolog in koordinator Laboratorija za digitalno družbo, ki je del Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu. Po njegovih besedah bi lahko avtomatizacija najbolj prizadela proizvodnjo in delovne naloge, kot so sestavljanje izdelkov, pakiranje in nadzor kakovosti, pa tudi transport in logistiko, kjer lahko avtonomni tovornjaki, vlaki in droni spremenijo način dela voznikov, skladiščnikov in kurirjev.
Michael Nagle – Bloomberg
Poleg tega bi lahko trgovina na drobno izgubila prodajalce in skladiščne delavce zaradi novih tehnologij, kot so blagajne z brezstično identifikacijo črtnih kod, avtomatiziran inventar in roboti pomočniki. Kot "poraženci" tehnološkega razvoja se omenjajo tudi delavci, ki se ukvarjajo z obdelavo podatkov in vnosom informacij ter administracijo in menedžmentom.
Po drugi strani pa bodo nekatere panoge v naslednjih 20 ali 30 letih verjetno doživele rast. Med njimi navaja zdravstvo, ki se bo prilagajalo staranju prebivalstva, verjetno pa je tudi v prihodnje še pričakovati veliko povpraševanje po medicinskih sestrah, terapevtih in negovalnem osebju. Omenja tudi tehnologijo in inženiring, predvsem področja raziskav in razvoja tehnologij umetne inteligence, izobraževanje in panoge, ki se opirajo na človeško ustvarjalnost, kot so umetnost in mediji, pa tudi energetika in trajnost.
"Kljub temu se lahko ti trendi močno razlikujejo z vidika regionalnih, gospodarskih in političnih dejavnikov. Napovedovanje prihodnosti za 20 ali 30 let vnaprej je težko, a jasno je, da bosta prilagajanje in pridobivanje novih znanj ključnega pomena za delavce in delovna mesta prihodnosti," sklene Bojić.
"Verjamem, da bo imel leta 2050 vsak človek digitalnega zaposlenega ali ekipo digitalnih zaposlenih (na osnovi umetne inteligence), ki bodo delali v njegovem interesu, vloga človeka pa bo analizirati zaključke in dajati navodila digitalnim delavcem," pojasnjuje Nino Karas, generalni direktor in solastnik programske družbe Codewell. Njegovo podjetje je ustvarilo digitalno asistentko Ado, prvo digitalno zaposleno v vladi Severne Makedonije, ki pomaga potencialnim vlagateljem pri vlaganju v to državo.
Poleg umetne inteligence bosta na prihodnost dela gotovo vplivali tudi navidezna (VR) in obogatena (AR) resničnost, ki se bosta razvijali v ozadju vojne med tehnološkimi velikani. Z roko v roki s tem gre tudi razvoj metaverzuma, mreže virtualnih 3D-svetov, osredotočenih na ustvarjanje družbenih povezav.
Po Bojićevih besedah bi lahko navidezna in obogatena resničnost do leta 2050 spremenili svet, ne le na delovnem mestu, ampak v vseh segmentih našega življenja. "Metaverzum in sorodne platforme lahko spodbujajo sodelovanje, kar ljudem omogoča skupno delo pri projektih v skupnih virtualnih prostorih ter dostop do virov in orodij v virtualnem okolju."
Tudi ChatGPT pravi, da bo metaverzum spremenil način komuniciranja ljudi.
Po drugi strani pa imata tehnologiji VR in AR potencial za izboljšanje usposabljanja in razvoja veščin, kar je še posebej uporabno v panogah, kot so medicina, arhitektura in inženiring, dodaja Bojić in pojasnjuje, da se te tehnologije že uporabljajo pri usposabljanju zdravnikov ter bi lahko pomagale pri diagnostiki in terapiji.
Kljub temu novi mediji vzbujajo nekaj zaskrbljenosti zaradi hitrega razvoja in sprememb, ki jih bodo vnesli v medčloveške odnose, delo in prosti čas. Bojić poudarja, da je pomembno čim prej oblikovati predpise za to področje.
"Z uporabo teh tehnologij ni mogoče nadomestiti odnosov med ljudmi v neposredni realnosti, čeprav bosta VR in AR ustvarili iluzijo, da je tako. To je njihova največja nevarnost," opozarja Bojić.
Očala VR morda omogočajo drugačno vrsto dela na daljavo, saj 3D-izkušnja daje občutek fizične prisotnosti drugih. Po nekaterih napovedih bi lahko ChatGPT privedel do večje razširjenosti štiridnevnega delovnega tedna. To dokazuje napoved svetovalne družbe McKinsey izpred nekaj let, da okoli polovico delovnih ur po vsem svetu delavci porabijo za opravila, ki jih je mogoče avtomatizirati. Zdaj oceno dviguje na 60 do 70 odstotkov.
Bojić napoveduje, da bi lahko čez 30 let tudi pisarne bile videti drugače, z večjim poudarkom na skupnih prostorih ali udobnih in prilagodljivih domačih pisarnah. Poleg tega je vse bolj priljubljen tudi fleksibilen delovni čas, pravi, z večjim poudarkom na ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, kar bo fokus preusmerilo na duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih. "Organizacije bodo verjetno več vlagale v programe za podporo dobrega počutja zaposlenih, kot so programi za zmanjšanje stresa in prilagodljiv delovni čas," pojasnjuje.Karas meni, da bodo podjetja zaposlovala veliko manj ljudi kot danes, zato bodo tudi tista "velikanska" podjetja imela le okoli deset zaposlenih.
"Verjamem, da se bo delovni teden z leti do 2050 skrajševal ali pa se bo popolnoma izgubil kot koncept, medtem ko se bo delovni čas podjetij podaljšal in do leta 2050 bo večina ponujala celodnevne storitve," pojasnjuje direktor podjetja Codewel.
Prav tako bo vodstvo bolj cenilo mehke veščine, kot so komunikacija, prilagodljivost in empatija, ter bo več vlagalo v izobraževanje zaposlenih in njihovo nenehno izpopolnjevanje s posebnim poudarkom na raznolikosti in vključenosti. "Organizacije bodo izboljšale procese zaposlovanja, razvile inkluzivne programe usposabljanja in ustvarile korporativno kulturo, ki podpira enakost in raznolikost ter ustvarjalnost. Tako imenovana ekonomija na poziv (gig ekonomija) in angažiranje samostojnih delavcev postajata vse bolj razširjena," je prepričan Bojić. Poleg tega LinkedIn napoveduje, da bodo na trgu dela čedalje bolj cenjena znanja, in ne diplome.
"Delodajalci in zaposleni bodo postali prilagodljivi, odprti za novosti in pripravljeni na izzive prihodnosti," sklene Bojić.
.webp){kind=icon}
