Od Bližnjih srečanj tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind) do E.T. – Vesoljčka in Vojne svetov je bil Spielbergov blockbuster z NLP-tematiko dolgo dogodek, ki ga ni bilo dobro zamuditi. Tudi njegov novi film ni izjema. Najnovejši dodatek k njegovemu kanonu zgodb o nezemljanih in vesoljskih bitjih, Dan odkritja (v izvirniku Disclosure Day), je samo v ZDA že v prvem koncu tedna zaslužil 44 milijonov dolarjev, kar je trenutno njegov najboljši začetek za izvirni film.
Najbolj zgovorno pa je, kdo si je film prišel ogledat. Po podatkih Deadlinea je bilo skoraj 40 odstotkov gledalcev starejših od 45 let, 55 odstotkov obiskovalcev pa je kot glavni razlog za odhod v kino navedlo prav Spielberga. Takšen odziv ruši predstavo, da starejše občinstvo ne zanima več kino izkušnja. Hkrati pa razkriva vse večji izziv za Hollywood: doseči starejše gledalce zahteva prave okoliščine in precejšnje vire, ki si jih lahko privošči le malo filmov.
Širša kinematografska slika je danes usmerjena predvsem v mlajše generacije, in to z razlogom. Po raziskavi podjetja Fandango, objavljeni aprila, je generacija Z najdejavnejša skupina obiskovalcev kinodvoran. Kar 87 odstotkov jih je v zadnjih 12 mesecih v kinu videlo vsaj en film, v povprečju pa kino obiščejo skoraj sedemkrat na leto. Med babyboomerji je v istem obdobju vsaj enkrat v kino odšlo le 58 odstotkov, v povprečju pa 5,7-krat na leto. Za studie je zato večja spodbuda, da snemajo filme po okusu najmlajšega občinstva, četudi starejši gledalci pri tem zdrsnejo v drugi plan.
Steven Spielberg in kitajska režiserka Chloé Zhao na 78. podelitvi nagrad združenja ameriških režiserjev v Beverly Hillsu februarja. Foto: Depositphotos
Film kot kulturni dogodek prinese boljše rezultate
Številke za Dan razkritja to domnevo postavljajo pod vprašaj. Starostna struktura občinstva je zelo podobna tisti pri filmu Top Gun: Maverick, kjer je bilo skoraj 40 odstotkov gledalcev prav tako starih 45 let ali več, pa tudi pri filmu Elvis, pri katerem so starejši od 45 let predstavljali 45 odstotkov kupcev vstopnic. Podoben vzorec je lani decembra pokazal tudi Popolni neznanec (A Complete Unknown): 62 odstotkov občinstva v prvem koncu tedna je bilo starejšega od 35 let, največjo posamezno demografsko skupino pa so predstavljali odrasli, stari 55 let ali več.
Vzorec se ponavlja v različnih žanrih. Kadar je film predstavljen kot pravi kulturni dogodek, naj gre za oživitev starejše franšize, biografski film o glasbeni legendi ali novo delo režiserja z velikim imenom, starejše občinstvo še vedno pride v kino v velikem številu.
Težava je, da je starejše občinstvo treba nagovoriti drugače, kot to danes večinoma počnejo studii. Ti vse več denarja usmerjajo v digitalne kampanje, medtem ko televizijsko oglaševanje izgublja prostor. Po podatkih platforme EDO Ad EnGage, ki spremlja porabo za televizijske oglase in njihov vpliv na vedenje potrošnikov, se je nacionalna poraba za televizijsko oglaševanje kinematografskih filmov leta 2024 zmanjšala za 24 odstotkov, digitalni oglasi pa še naprej prinesejo večino prodaje kino vstopnic.
Zato posebej izstopa poteza Universala, ki je za Dan razkritja od domnevno 80 milijonov dolarjev marketinškega proračuna kar 24 milijonov namenil klasičnim televizijskim oglasom. Večina jih je bila predvajana med velikimi dogodki, kot so Super Bowl LX, zimske olimpijske igre in končnica lige NBA. To so programi, ki jih gledalci spremljajo načrtno in ki dobro dosežejo tudi tiste, ki jih kampanje na družbenih omrežjih pogosto obidejo.
Emily Blunt je filmske kritike navdušila z vlogo televizijske meteorologinje iz Kansas Cityja, ki jo med neposrednim prenosom nenadoma obvlada skrivnostna nezemeljska sila. Ob njej nastopa Josh O’Connor kot vernik v nezemeljsko življenje, odločen, da svetu razkrije resnico o življenju zunaj Zemlje. Igralsko zasedbo dopolnjujejo Colin Firth, Eve Hewson, Colman Domingo, Wyatt Russell in Henry Lloyd-Hughes. Foto: Depositphotos
Z drugimi besedami: občinstvo je še vedno tam, le pot do njega postaja vse dražja.
Prav zato je Dan razkritja zanimiv primer. Film je stal 115 milijonov dolarjev, po ocenah pa mora za pokritje stroškov zaslužiti približno 300 milijonov. Čeprav je imel najboljši otvoritveni konec tedna med Spielbergovimi izvirnimi filmi, dobiček še zdaleč ni zagotovljen. V tem je njegova širša lekcija: težava ni v tem, da zanimanja ni, temveč v tem, kako ga dovolj množično pripeljati do kinodvoran.
Večina studijskih filmov za odraslo občinstvo si takšnih številk ne more privoščiti. Pri filmih srednjega proračuna, ki stanejo od 30 do 50 milijonov dolarjev, kot so Black Bag, The Bikeriders ali Juror #2, bi podobna poraba za klasično oglaševanje hitro postala preveliko breme. Dan razkritja lahko upraviči 80-milijonsko marketinško kampanjo, ker ima potencial zaslužiti več sto milijonov dolarjev. Drame srednjega proračuna tega nimajo. Zato jih starejše občinstvo v kinu pogosto sploh ne zazna, ti filmi pa vse pogosteje končajo na pretočnih platformah.
Spielberg je med prvimi predvidel, kam gre razvoj. Ko je leta 2013 ob odprtju nove stavbe USC School of Cinematic Arts nastopil skupaj z dolgoletnim sodelavcem Georgeem Lucasom, je povedal, da bi Lincoln skoraj končal na HBO. Lucas je ob tem opozoril, da bodo visoki stroški marketinga vse več podobnih filmov potisnili na televizijo. "Pot do kinodvoran postaja res vse ožja," je takrat dejal.
Trinajst let pozneje se je v tej napovedi bistveno spremenilo le ime glavnega zmagovalca: namesto HBO-ja je to postal Netflix. Otvoritveni konec tedna Dneva razkritja te teze ni ovrgel. Prej nasprotno: pokazal je, kako visoka je danes vstopna ovira. Film je svojo ciljno publiko dosegel zaradi večdesetmilijonske kampanje klasičnega televizijskega oglaševanja in režiserja, ki je že sam po sebi blagovna znamka.
Večina filmov in večina režiserjev takšnega razkošja nima. Starejše občinstvo ni opustilo kina. A če je že za pionirja poletnega blockbusterja ekonomsko zahtevno doseči te gledalce, jih bodo studii najbrž še naprej pogosto puščali ob strani.
.webp){kind=icon}
