Višje obrestne mere udarile po dobičkonosnosti lizinških hiš

Po analizi lizinškega trga posojil in odkrivanja skrivnostnih tržnih deležev največjih slovenskih lizinških hiš niz člankov zaključujemo še s poslovanjem lizinških družb.

Te so v prvih devetih mesecih leta širile svojo dejavnost. Čeprav se je število sklenjenih poslov medletno malenkost (za 2,5 odstotka) zmanjšalo, pa se je skupna financirana vrednost posojil povečala. V prvih devetih mesecih je zrasla za 7,1 odstotka in že presegla milijardo evrov. S tem raste tudi bilančna vsota lizinških hiš, ki se je približala 3 milijardam evrov. V času pisanja članka pa jih je bržkone že presegla.

Dobičkonosnost upadla zaradi višjih obrestnih mer

Kljub večjim čistim prihodkom od prodaje se je dobiček lizinških družb v prvi polovici leta 2023 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zmanjšal. V devetih mesecih so ga ustvarile za 26 milijonov evrov. Podatka za enako obdobje lani ni na voljo. V letu 2022 ga je bilo za 48 milijonov evrov.

Če v zadnjem trimesečju ne bo večjih sprememb, bo 2023 za lizinške hiše najslabše po letu 2017. Upad dobička je predvsem posledica višjih stroškov zadolževanja, so zapisali v Banki Slovenije. Na dobičkonosnost lizinških družb so najbolj vplivali finančni odhodki iz posojil, ki so se povečali zaradi višjih obrestnih mer.

''Na dobičkonosnost lizinške družbe vpliva veliko dejavnikov, pri čemer dogajanje na finančnih trgih v zadnjem času lizinškim družbam ni ravno v prid, saj morajo za financiranje svoje dejavnosti najemati kredite po višjih obrestnih merah,'' je pojasnila Tina Filipan s Summit Leasinga.

Kot smo pisali v analizi trga lizinga, je v zadnjih letih število financiranih rabljenih avtomobilov preseglo nove. Prvič se je to zgodilo leta 2021, v lanskem in letošnjem letu pa se trend nadaljuje. ''Povpraševanje na trgu vozil se je premaknilo v korist rabljenih vozil in temu seveda sledimo tudi lizinške družbe. Cena vozila ni v korelaciji z dobičkonosnostjo, je pa res, da višje cene vozil privedejo tudi do višjih financiranih zneskov in s tem naložb lizinških družb. To dokazuje tudi podatek o devetodstotnem povečanju naložb v prvih devetih mesecih leta 2023,'' še sporočajo iz Summit Leasinga.

Kakovost lizinških poslov se je po poročanju Banke Slovenije izboljšala. Delež zamud nad 90 dnevi ostaja majhen pri 0,7 odstotka. Delež terjatev lizinških poslov v zamudi nad 90 dni se je v prvi polovici zmanjšal na le 0,54 odstotka. ''Delež zapadlih neplačanih terjatev mesečno spremljamo in je zelo konstanten ter ostaja na enaki ravni kot v lanskem letu, tako da ne opažamo nobenega porasta pri neplačnikih,'' so sporočili v Summit Leasingu.

Zaradi uničenja in neuporabnosti premoženja v poplavah v Banki Slovenije menijo, da je mogoče v drugi polovici leta pričakovati rast novoodobrenih poslov lizinških družb. Ob slabšem gospodarskem stanju se povečuje kreditno tveganje, ki lahko pripelje do težav pri plačevanju obrokov pri lizingojemalcih in poslabša delež poslov z zamudami. Kljub omenjenemu tveganju so v poročilu o finančni stabilnosti oceno tveganja, povezanega s poslovanjem lizinških družb, znižali na nizko raven.

Rast posojil s fiksnimi obrestnimi merami

V zadnjem obdobju v Banki Slovenije opažajo porast novih poslov, sklenjenih s fiksno obrestno mero. Medtem ko se je število novih poslov s spremenljivo obrestno mero v prvi polovici 2023 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zmanjšalo za 18 odstotkov, je število novoodobrenih poslov s fiksno obrestno mero poskočilo za 122 odstotkov. 41,6 odstotka poslov je bilo v prvi polovici leta 2023 sklenjenih z ročnostjo od enega do petih let, sledili so posli od pet do deset let, teh je bilo 40,5 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar