Novi standard izpustov Euro 7, ki bo začel veljati sredi leta 2025, je vroča tema v avtomobilskih krogih. Evropska komisija je novembra predstavila predlog uredbe za zmanjšanje izpustov novih lažjih in težjih vozil. Pri predlogu se ne vrti vse okoli ogljikovega dioksida, temveč vključuje tudi zdravju škodljive dušikove okside, ogljikov monoksid in prašne delce. Tem je po podatkih Evropske komisije mogoče pripisati 70 tisoč smrti letno, kar je več kot trikrat več ljudi, kot jih umre v cestnem prometu.
Če bo Euro 7 stopil v veljavo, kot je načrtovano, bodo morali proizvajalci avtomobilov predelati oziroma nadgraditi svoja vozila, ki jih želijo prodajati. Kot ocenjuje Evropska komisija, bo te spremembe mogoče izvesti z obstoječimi tehnologijami, s čimer ne bi upočasnili prehoda na električne avtomobile. Strošek nadgradnje na avtomobil naj bi znašal od 90 do 150 evrov, pri tovornjakih in avtobusih pa okoli 2.600 evrov. Standard Euro 7, ki bi moral začeti veljati 1. julija 2025, prvič zadeva tudi električne avtomobile. Električni avtomobili seveda nimajo izpuhov in ne proizvajajo škodljivih izpustov. Pri njih gre za prah, ki nastaja pri obrabi pnevmatik in zavor.
Motorjem z notranjim zgorevanjem se v Evropski uniji (EU) ne obeta nič dobrega. Njihov čas se izteka. EU se je nedavno odločila, da bo leta 2035 ukinila motorje z notranjim zgorevanjem. V evropskem parlamentu bi radi predlog Euro 7 sprejeli in ga uvedli že leta 2025. A pojavljajo se vse glasnejše kritike iz avtomobilske industrije, kjer opozarjajo, da gre za prekratko časovno obdobje, omenjeni ukrep pa naj bi avtomobile bistveno podražil. Pod vprašaj postavljajo tudi razmerje med stroški in koristmi omenjenih nadgradenj.
Vlagati v tehnologijo, ki jo prepovedujemo?
''Evropa ne potrebuje Euro 7,'' je še lani menil prvi mož skupine Stallantis Carlos Tavares. ''Del naše raziskovalne in razvojne moči bi preusmerili v nekaj, česar ne potrebujemo, medtem ko naši kitajski konkurenti vstopajo na trg z tehnologijo baterijsko-električnih vozil. Zakaj vlagamo v tehnologijo, ki jo želimo prepovedati?'' se je spraševal. Pozval je še k omilitvi evropske prepovedi do leta 2035. Opozoril je, da bi lahko prišlo do družbenih nemirov, če bi klasične avtomobile prepovedali, še preden bi na trg pripeljali cenovno dostopni električni.
Bloomberg Mercury
Nazadnje se je oglasila še nemška zveza avtomobilskih prodajalcev (ZDK), ki poziva k nujnim pojasnilom in dopolnitvam predloga. "Podpiramo cilj doseganja ambiciozne ravni izpustov za motorna vozila. Vendar pa tehnična izvedljivost ne sme povzročiti visokih dodatnih stroškov za proizvajalce, ki bi potem za marsikoga podražile individualno mobilnost," so zapisali. Zaradi dodatnih prilagoditev avtomobilov bi lahko majhni avtomobili postali nedonosni.
Volkswagen: Polo bi bil dražji od tri do pet tisoč evrov
Euro 7 bo močno vplival na razvoj zadnje generacije avtomobilov, ki jih poganjajo motorji na notranje zgorevanje. Najmanjši avtomobili že izginjajo s trga. Volkswagen je novembra omenil, da bi novi standard pokopal model Polo. Kot je dejal izvršni direktor Volkswagna Thomas Schäfer, je realnost Eura 7 povsem drugačna. Z novi standardom bi se Polo podražil za tri do pet tisoč evrov. ''To bi pokopalo avto, saj bi bil cenovno nedostopen ljudem, ki kupujejo v tem segmentu.''
V Nemškem združenju avtomobilske industrije (VDA) dodajajo, da je časovni okvir preveč ambiciozen: "Zdaj je ključnega pomena, da nadaljnji razvoj emisijskega standarda temelji na premišljeni presoji in izvedljivosti ter hkrati visoki stopnji učinkovitosti. Na žalost to za trenutni osnutek ne velja,'' pojasnjuje predsednica VDA Hildegard Müller. Trenutni predlog Evropske komisije proizvajalcem avtomobilov postavlja nerealna časovna obdobja, ocenjujejo v VDA. Proizvajalci nimajo dovolj časa za razvoj novih motorjev in izpušnih sistemov za vsa vozila do načrtovanega datuma uporabe julija 2025. Lahka gospodarska vozila so po novem standardu izpostavljena še bistveno strožjim mejnim vrednostim, preskusnim mejnim pogojem in merilnim metodam.
Tudi v Mercedesu ocenjujejo, da bi za potrebne tehnične rešitve potrebovali bistveno več časa. ''Emisijski standard mora biti časovno in tehnološko izvedljiv, sicer bo posel z motorji z notranjim zgorevanjem opuščen prej, kot je bilo načrtovano, ne da bi hitra rast elektromobilnosti lahko nadomestila učinke na proizvodnjo. Zaradi tega je ogroženih na tisoče delovnih mest pri Mercedesu," je dejal Ergun Lümali, vodja sveta delavcev pri Mercedes-Benzu.
Ogrožena delovna mesta
Pred dnevi so se ob predlog standarda Euro 7 spotaknili tudi na nemškem ministrstvu za promet. Na ministrstvu tako kot v industriji trdijo, da bo uredba ogrozila številna delovna mesta v sektorju in proizvajalcem avtomobilov otežila prehod na električno mobilnost. "Uredba mora podpirati mobilnost, ne pa je preprečevati," je za nemško tiskovno agencijo povedal minister za promet Volker Wissing. Zatrdil je, da bi podražitev avtomobilov individualno mobilnost spremenila v privilegij, hkrati pa ovirala učinkovite podnebne ukrepe v sektorju.
Načrtovani cilje so kritizirali tudi predsedniki treh deželnih vlad nemških avtomobilskih dežel: Baden-Wurttemberg, Bavarske in Spodnje Saške. Predsedniki vlad dežel Winfried Kretschmann, Markus Söder in Stephan Weil so pozvali k "odmerjeni ureditvi", ki vključuje pogoje, "ki jih je mogoče doseči s tehnološkega in gospodarskega vidika", so trije državni voditelji zapisali v pismu kanclerju Olafu Scholzu.
Cilj Euro 7 je zmanjšati izpuste iz avtomobilov, ki so največji vir onesnaževanja zraka v mestih. Po novem bi se izpusti dušikovega oksida iz osebnih avtomobilov do leta 2035 zmanjšali za 35 odstotkov, pri avtobusih in tovornjakih pa za 50 odstotkov. Pravilo bi lahko začelo veljati leta 2025, če se bodo Evropski parlament in države članice strinjale s predlogom Evropske komisije.
.webp){kind=icon}
