Primerjava severnojadranskih luk: Koper blesti, Trst v prostem padu, Reka caplja

Severnojadranska pristanišča ob devetmesečju kažejo izrazito različne trende poslovanja. Medtem ko Luka Koper beleži novo rekordno poslovno obdobje, Luka Rijeka doživlja enega večjih padcev pretovora zadnjih let. Tržaško pristanišče se prav tako sooča z upadom kontejnerskega prometa, Benetke pa nadaljujejo stabilno rast, zlasti pri razsutem tovoru in kontejnerjih. Kam se preusmerjajo logistični tokovi severnega Jadrana?

Ker vsa severnomorska pristanišča niso delniške družbe in ob devetmesečju ne objavljajo poslovnih rezultatov, smo primerjali pretovor zabojniških enot (TEU). To je namreč podatek, ki ga objavljajo vse.

Luka Koper: visoka rast prihodkov in največji investicijski val do zdaj

Luka Koper je v prvih devetih mesecih dosegla 282,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni 16-odstotno rast glede na enako obdobje lani. EBIT se je povečal za 39 odstotkov na 74,5 milijona evrov, čisti dobiček pa je dosegel 62,4 milijona evrov, kar je 26 odstotkov oziroma 13 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani.

Pretovor je ostal pri 17,1 milijona ton, kar je na ravni lanskega, vendar so ključni segmenti beležili močno rast. Kontejnerski promet je dosegel 950.625 TEU (+ 14 odstotkov), pretovor avtomobilov pa 684.269 vozil (+ 7 odstotkov). "K večjemu pretovoru so pripomogli predvsem novi posli, vezani na opremljanje in oskrbo novih proizvodnih obratov na naših zalednih trgih, ter prestrukturiranje ladijskih servisov z Daljnega vzhoda in znotraj Sredozemlja," pišejo v medletnem poročilu.

Družba hkrati izvaja največji investicijski cikel doslej: 81,9 milijona evrov naložb v devetih mesecih (+ 122 odstotkov), med njimi so širitev I. pomola, posodobitve kontejnerskega terminala, nova skladišča za jeklene kolute, modernizacija hladilnice ter uvedba električnih dvigal. Koper tako utrjuje svoj položaj najmočnejše pretovorne točke vzhodnega Jadrana.

Kristjan Stojakovič

 

Luka Rijeka: močan padec pretovora, rešitev dividend družbe Jadranska vrata

Reška luka je v prvih devetih mesecih pretovorila 1,25 milijona ton blaga, kar je kar 21 odstotkov manj kot lani. Največji upad je pri sipkih tovorih (– 34 odstotkov), upad sta zabeležila tudi generalni tovor in pretovor kontejnerjev v TEU. Kontejnerski pretovor v tonah sicer raste (+ 25 odstotkov), vendar to ne kompenzira splošnega padca števila kontejnerskih enot.

Pri generalnem tovoru je bil največji upad pri jeklenih izdelkih zaradi zmanjšanja njihove proizvodnje na evropskem trgu in izvoza na svetovni trg, zabeležili pa so tudi zmanjšanje pretovarjanja hlajenega tovora kot posledico sprememb v logističnih smereh gibanja te kategorije tovora. V drugem četrtletju je bil dosežen pozitiven premik k uresničitvi pretovarjanja novih, bolj donosnih vrst tovora (vozil), z namenom povečanja obsega pretovarjanja te kategorije tovora.

Rijeka Gateway

 

Prihodki so upadli za devet odstotkov, poslovni izid iz osnovne dejavnosti pa je negativen. Kljub temu je družba izkazala 3,31 milijona evrov čistega dobička – skoraj izključno zaradi prejete dividende družbe Jadranska vrata v vrednosti 4,9 milijona evrov, kar prikriva slabšo operativno sliko.

Investicijsko pristanišče ostaja aktivno z gradnjo razširjenega depoja v Škrljevu (5,7 milijona evrov) ter posodobitvami infrastrukture in mehanizacije, vključno z načrtovano sončno elektrarno. Toda za dolgoročni preobrat bo ključno okrevanje osnovnega pretovora, kjer trenutno izgublja tekmo s Koprom in Benetkami.

Luka Trst: najnižja raven kontejnerskega pretovora po letu 2021

Tržaška luka letos beleži znaten upad kontejnerskega prometa. Med januarjem in oktobrom je bilo pretovorjenih manj kot 400 tisoč TEU, kar pomeni kar 30-odstotni padec glede na leto 2024 in najnižjo raven po letu 2021. Samo septembra so pretovorili 33.790 TEU, kar je 48 odstotkov manj kot lanskega septembra, razlog pa je v zmanjšanem povpraševanju po kontejnerjih in nenehnih prilagoditvah voznih redov med glavnimi operaterji.

Prvi meseci leta so bili nadpovprečni, a od aprila je sledil preobrat. Med majem in avgustom so mesečni upad na letni ravni dosegali od 50 do 60 odstotkov, kar kaže na izginotje pomembnih linij ali preusmeritev tranzitnih tokov. Stabilnost, ki je bila značilna za leto 2024, se je porušila – povprečje se je znižalo s 60 tisoč TEU na manj kot 45 tisoč TEU mesečno.

Depositphotos

 

Mogoči razlogi vključujejo preusmerjanje tokov proti severnoevropskim ali vzhodnojadranskim lukam, spremembe zavezništev ladjarjev in širše geopolitične motnje v globalni logistiki. Vodja tržaškega potniškega terminala Franco Mariani je ob tem dejal, da bodo letos gostili 450 tisoč potnikov na križarkah, kar je 13 odstotkov manj kot lani, ko je prišlo 518 tisoč potnikov zaradi manj postankov ladij.

 

Benetke in Chioggia: stabilna rast, močna kontejnerska dinamika

Pristanišči Benetke in Chioggia sta v prvih devetih mesecih 2025 pretovorili skupaj 19 milijonov ton, kar je 407 tisoč ton več kot lani. Večino pretovora prejmejo Benetke z 18,39 milijona ton (+ 2 odstotka), Chioggia pa beleži 7,2-odstotno rast tovora.

Razsuti tovori ostajajo temelj sistema:

– več kot 5,7 milijona ton skupno,
– eksplozivna 111-odstotna rast pretovora žit v Benetkah,
– močna rast pretovora mineralov, cementa in apna.

Kontejnerski sektor je prav tako izrazito pozitiven: 388.381 kontejnerskih enot je bilo pretovorjenih v prvih devetih mesecih (+ 9,8 odstotka) in je na letni ravni že nad pragom 500 tisoč TEU (+ 9 odstotkov). Tudi promet Ro/Ro ostaja stabilen pri skoraj 1,8 milijona ton.

Bloomberg Mercury

 

Regija Benetke–Chioggia tako utrjuje svojo vlogo kot razširjeno industrijsko in logistično zaledje severovzhodne Italije, ki zaradi diverzificiranosti ne doživlja sunkovitih padcev, značilnih za Trst.

Regijska slika: prerazporeditev moči v severnem Jadranu

Ob primerjavi vseh pristanišč se izrisuje jasen vzorec: Koper ostaja najbolj dinamično in finančno najmočnejše pristanišče v regiji. Benetke stabilno rastejo in izstopajo pri razsutem tovoru ter postopoma krepijo kontejnerski segment. Trst se sooča z največjim padcem pretovora kontejnerjev v zadnjih letih, kar lahko dolgoročno preusmeri tokove v korist Kopra in Benetk. Medtem pa reška luka beleži občuten padec operativnega poslovanja in primanjkljaj v ključnih segmentih.

V članku smo sprva navedli število kontejnerskih enot za tržaško luko za prvih deset mesecev, tako da smo podatek 450 tisoč TEU popravili v skoraj 400 tisoč TEU ob devetmesečju.